Skupina 13 programskih svetnikov ruši direktorja RTVS Kadunca; za razrešitev potrebujejo še dva glasova

Podpisani svetniki menijo, da je izpolnjen zakonski razlog za predčasno razrešitev Kadunca, "saj ta z nevestnim, nepravilnim delom v javnem zavodu RTV Slovenija povzroča večjo škodo, zanemarja oziroma malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastajajo hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija".

Očitke so združili v osem točk. Kaduncu med drugim očitajo, da je Radiotelevizija Slovenija (RTVS) med letoma 2017 in 2019 poslovala z izgubo. Očitajo mu, da delovanja RTVS "ni uskladil z dolgoročnimi finančnimi zmožnostmi, zaradi česar bo RTVS predvidoma v drugi polovici leta 2021 postal nelikviden".

Kot so zapisali, generalni direktor tudi ni pripravil programsko produkcijskega in finančnega načrta, ki bi bila sprejemljiva za organa, ki sta pristojna za njun sprejem. "Javni zavod še vedno nima sprejetega finančnega načrta za leto 2020 in posluje po dvanajstinah finančnega načrta za leto 2019," so zapisali. Navajajo pa tudi, da Kadunc še vedno ni pripravil številnih pomembnih aktov in dokumentov, kot so etični kodeks novinarjev, sistematizacija delovnih mest in dopolnitve statuta.

Očitajo mu tudi neobvladovanje sistemskih tveganj na kadrovskem področju. Kot navajajo, je notranja revizija ugotovila kršitve ustavne pravice enake, neobvladovanje potreb po številu zaposlenih, neobvladovanje stroškov dela in slabšanje izobrazbene strukture zaposlenih, kar naj bi povzročalo zavodu finančno škodo ter slabilo njegov ugled.

V pobudi za razrešitev pa so podpisniki spomnili tudi na neuspešno kampanjo za dvig rtv-prispevka, ki jo je Kadunc vodil leta 2019. Ob tem mu očitajo, da je ustanovitelja javno napadal in mu grozil glede dviga rtv-prispevka.

Prvopodpisana pod pobudo je članica SDS in zaposlena na ministrstvu za kulturo Alenka Gotar. Podpisali pa so jo tudi Slavko Kmetič, Jelka Stergel, Alojzij Bogataj, Janko Kos, Igor Prodnik, Žiga Kušar, Leon Oblak, Janez Juhant, Janez Štuhec, Marija Orešnik, Nastia Flegar ter Rok Hodej. Za razrešitev direktorja svetniki potrebujejo 15 glasov. Podpisniki si želijo, da bi se to točko uvrstilo že na ponedeljkovo sejo oz. da bi o tem razpravljali na izredni seji.

Kadunc je za STA očitke, ki so jih nanizali svetniki, zavrnil. Pojasnil je, da je v središču vprašanje, ali bomo ohranili javno televizijo in radio ali pa bosta televizija in radio strankarska. Tudi vložitev predloga le nekaj mesecev pred iztekom mandata, ta se Kaduncu izteče aprila, po njegovih besedah kaže, "kaj je resnični namen tega".

"Namen ni, da bi bil Kadunc problem, ker ga zaradi tega ne bi nihče menjal nekaj mesecev pred koncem mandata," je povedal. Meni, da želijo s to menjavo dobiti generalnega direktorja, ki bi lahko razrešil oba direktorja programov. "Potem pa bi se izognili tudi temu, da bi RTVS vodil 'vojno proti vladi'," je dodal. Poudaril pa je še, da primernega kandidata, ki bi zasedel njegovo mesto, ne bo enostavno dobiti.

Ob tem je Kadunc pojasnil, da je imel RTVS 2019 šest milijonov evrov manj prihodkov kot leta 2012. "Če ne bi dobro vodili RTVS, bi doslej imel nemogoče probleme," je dodal. Razložil je, da so zmanjšali število zaposlenih, urejali pogodbena razmerja in varčevali na vseh področjih. Spomnil je tudi, da so se leta 2012 plače dvignile za več kot 20 odstotkov. Meni, da je očitek "iz trte izvit".

Pojasnil je tudi, da RTVS ni vodila nobene kampanje za dvig prispevka. Po njegovih besedah so se obrnili na ministrstvo za kulturo in predstavili težave, s katerimi se soočajo. Stanje so predstavili tudi trenutni vladi, a s pogovori niso nadaljevali. Nato je vlada v parlamentarno proceduro vložila novo zakonodajo o RTVS.