Da so bencinske črpalke povzročale toliko razburjenja in celo proteste, si v teh nemirnih političnih razmerah kar težko predstavljamo. A to je življenje, nekaj, kar neposredno zadeva ljudi, jih boli bolj kot Nato, EU, Golob in Janša. »Država« jim je nekaj vzela, čeprav je črpalke zaprl Petrol.
DZ je na današnji izredni seji z 49 glasovi za in 10 proti vnovič potrdil novelo zakona o zaščiti živali, potem ko je državni svet nanjo v torek izglasoval odložilni veto. Medtem ko so koalicijski poslanci v razpravi pred končnim glasovanjem znova izpostavljali ključne izboljšave novele, pa so ji v opozicijski NSi odrekli podporo. Zakon je z videom, v katerem zaigra ob dveh psičkih, na družbenih omrežjih pozdravil tudi premier Robert Golob
Dva tedna so se igrali z varnostjo države, dva tedna so politično kalkulirali. Prav nič državotvorno, prav nič domoljubno. Politični škandal prve vrste je bil, da so poslanci opozicijskih strank SDS in NSI dali glasove za referendum o oboroževanju, ki ga je v proceduro vložila Levica. Ne iz principa, ne, ker bi se z njimi strinjali, z glasovi so želeli le ponagajati predsedniku vlade Robertu Golobu, zanetiti še večji špetir v koaliciji, da bi se vladajoče stranke na smrt skregale, da bi padla vlada in da bi na koncu že v jeseni šli na predčasne volitve.
Že poldrugo leto se Slovenija intenzivno ukvarja z reševanjem svetovnih problemov, posebej z vojno na Bližnjem vzhodu. Aktivnost naše države smo sprva pripisovali nestalnemu članstvu v Varnostnem svetu, kjer je slovenska diplomacija deželam globalnega juga med lobiranjem v zameno za podporo obljubljala, da bo njihov glas in da lahko računajo nanjo. Toda neobičajna angažiranost, s katero slovenska vlada pristopa k iskanju rešitve za vojno v Gazi, ima še eno ozadje, ki ni nujno humanitarno. Nekateri celo opozarjajo, da je slovensko obtoževanje Izraela za genocid nad Palestinci v jeziku nezavednega pravzaprav soočanje z občutkom krivde zaradi lastne travme, imenovane povojni poboji. Slovenska levica in celo nekateri liberalci so namreč glede tega še vedno v fazi zanikanja, zato se zdi njihov angažma v primeru Gaze ali celo Srebrenice dvoličen in spominja na svetopisemsko misel: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?«
Vladajoče stranke se na počitnice odpravljajo po doslej najtežji stresni preizkušnji. Njihov »sprinterski vlak« ni sestavljen, medtem ko ima v zavetrju dolgega in kaotičnega zaključka izzivalec pomočnike že na svojih mestih. Odločiti se mora, glede na individualne kvalitete, še med Janezom Ciglerjem Kraljem in sedem let mlajšim Jernejem Vrtovcem.
Nekdaj je veljalo, da morajo biti diplomati previdni v javnem nastopanju, a družbena omrežja so očitno spremenila standarde. Dokaz so objave Petra Goloba, konzula Slovenije v Trstu, ki na facebooku tolče po vladi ter objavlja in deli stališča, ki so vse prej kot poravnana z uradno slovensko politiko. Zunanje ministrstvo njegovo početne sploh ne moti.
Kdo se je najbolj zaplezal z referendumi o oboroževanju in Natu in kakšne posledice bo ta vihar pustil v slovenski notranji politiki. Bo volitve prihodnje leto v državni zbor odločil kapital ali volivci. In zakaj se generalni sekretarji političnih strank pogosto znajdejo v vrtincu raznih afer. Teme, ki jih v novi epizodi obdelujeta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.
Začetek gradnje najzahtevnejšega dela severnega kraka tretje razvojne osi, sklopa Velunja na odseku Velenje-Slovenj Gradec, so danes v Škalah pospremili s slovesnostjo, na kateri je premier Robert Golob izrazil prepričanje, da bodo s povezavo koroški in šaleški regiji dali zagon. Odsek Velenje-Slovenj Gradec bo po napovedih zgrajen v jeseni 2029.
Davki so po navedbah premierja Roberta Goloba namenjeni temu, da lahko vsak od nas dobi kakovostno šolanje in zdravstveno oskrbo in da se lahko dostojno stara. Ob rekordnih dobičkih gospodarstva je vladi po njegovem uspelo najti ravnotežje med javnimi storitvami za ljudi in med davki, je dejal v odgovoru Janezu Ciglerju Kralju iz NSi.
Referendumi so demokratično orodje, ki pa je v Sloveniji povsem zlorabljeno za politične spopade, pravi v intervjuju politologinja dr. Danica Fink-Hafner, ki je komentirala tudi obnašanje strank tistega »črnega« petka, ko so domala vse po vrsti dopustile in generirale kaos.
Zahtevajo popolno razorožitev Slovenije in bi naše vojake naredili podobne barbikam. Zahtevajo izstop iz edine obrambne zveze, ki male države povezuje z velikimi silami v obljubi pomoči, medsebojnega učenja in nenapadanja.
V primeru izstopa iz Nata bi se Slovenija znašla v podobnem kaosu kot Velika Britanija po izstopu iz EU. Za obrambo bi morali plačevati še več, hkrati bi bili manj varni, poleg tega tudi manj zanimivi za tuje investitorje. Zato so napovedi takšnega referenduma in izsiljevanja z njim nevarno početje. Čeprav ankete trenutno kažejo na močno podporo članstvu v Natu, bi se referendum lahko sprevrgel v iracionalno glasovanje o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.
Svoboda je vložila predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank pojasnil premier Robert Golob. Pobuda za referendum o članstvu Slovenije v Natu je tako po njegovih besedah postala "najverjetneje nepotrebna".
Bo Slovenija izstopila iz Nata in ali bomo o tem odločali na referendumih? Zakaj bo z vrha Nove Slovenije jeseni odletel Matej Tonin. In ali je bila udeležba Janeza Janše na koncertu kontroverznega Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu res sramota za Slovenijo? To so teme, ki jih v novem Reporter podkastu obdelujeta Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Igor Kršinar.
Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.
Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.
Premier Robert Golob se bo glede obrambnih referendumov v sredo pogovoril z ustavnimi pravniki, zatem se bo sestal tudi izvršni odbor Svobode, so sporočili iz njegovega kabineta. Temu bo sledil četrtkov pogovor s koalicijskimi partnerji ter petkov vrh parlamentarnih strank, so napovedali v kabinetu predsednika vlade.
Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.