Premier Robert Golob se je v govoru na državni slovesnosti ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne zavezal, da bodo v zunanji politiki striktno zavzemali za mir, saj je le "pot do miru tista, ki lahko nudi človeštvu bodočnost". S predsednikom zveze borcev Marijanom Križmanom pa sta ugotavljala, da je obljuba Nikoli več na resni preizkušnji.

Obrambno in varnostno politiko je treba razširiti, je na novinarski konferenci poudaril predsednik vlade Robert Golob. Vlagali bodo v projekte tako imenovane dvojne rabe in krepili sile vojske. Poudaril je, da zaradi dviga obrambnih sredstev niso predvideni nobeni rezi v proračun, morebitne dodatne stroške bodo financirali z zadolževanjem.

Vlada bo že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Nova obrambna in varnostna politika, s katero je premier Robert Golob že seznanil koalicijo, predvideva varnost tako za vojaške kot civilne vidike.

Papež Frančišek se je poslovil, prihaja novi papež. Zdaj čaka na beli dim domala ves svet. Lahko bi rekli, da je na papežev pogreb tudi prišel ves svet. Morda je bilo še več svetovnih politikov na pogrebu britanske kraljice Elizabete, skoraj toliko pa jih je bilo leta 1980 tudi na pogrebu Josipa Broza Tita.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič je sanjal, da se leto osorej po rdeči preprogi le sprehodi na funkcijo predsednika vlade. »Strici iz ozadja« slovenske levice so mu zgradili avtocesto do vladne palače na Gregorčičevi.

Na območju Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so danes položili temeljni kamen za Arnesov podatkovni center v Mariboru, kjer bo v prihodnje infrastruktura za odprto znanost, superračunalništvo in umetno inteligenco. Dogodka se je z nekaj ministri udeležil premier Robert Golob, ki je med drugim izpostavil tudi trajnostno naravnanost projekta.

Predsednica države in predsednika vlade ter državnega sveta znajo obračati denar: Nataša Pirc Musar, Robert Golob in Marko Lotrič so lastniki podjetij, ki jim prinašajo znatne prihodke. Prav tako se znajde prvi soprog: Aleš Musar je milijonar, ki je svoje milijone parkiral v tujini – v primerjavi z njim je espejevka Tina Gaber malodane revica.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.

Ne vem, je oprostilna sodba za Janeza Janšo nekaj dobrega ali slabega? Je hkrati dobil in izgubil? V dvanajstih letih niso mogli najti zadostnih dokazov proti njemu, in tako bi se glede na zdajšnji izid sojenja ob morebitni obsodbi sojenje vleklo morda celo do Evropskega sodišča, in Janša bi na koncu najbrž zmagal. Problem je, da vse skupaj zelo dolgo traja, Janša pa ni več tako zelo mlad …

Na današnjem pogrebu papeža Frančiška v Vatikanu je prisotnih 162 tujih delegacij, vključno več deset voditeljev držav in organizacij ter monarhi. Med njimi so tako ameriški predsednik Donald Trump, predsednik Ukrajine Volodomir Zelenski kot voditelji večine evropskih držav in evropskih institucij, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Vatikanu so danes, na predvečer pogreba papeža Frančiška za javnost zaprli vrata bazilike svetega Petra, kjer se je pred tem v treh dneh 250.000 vernikov poklonilo pokojnemu voditelju Cerkve. Sledi obred zaprtja krste, ki ga bo protokolu vodil kardinal Kevin Farrell, ki do izvolitve novega papeža tudi vodi tekoče zadeve Svetega sedeža.

Predsednik vlade dr. Robert Golob se bo jutri, v soboto, 26. aprila 2025, udeležil pogrebne slovesnosti ob smrti papeža Frančiška. Pogrebna slovesnost bo potekala na Trgu svetega Petra v Vatikanu, vodil jo bo dekan kardinalskega zbora kardinal Giovanni Battista Re. Predsednika vlade bo na pogrebni slovesnosti spremljala partnerka gospa Tina Gaber.

Pogreba papeža Frančiška, ki je umrl v ponedeljek v starosti 88 let, se bodo v soboto na Trgu svetega Petra udeležile delegacije najmanj 130 držav, tudi okoli 50 voditeljev držav in deset monarhov, so danes sporočili iz Vatikana. Njegov grob v rimski baziliki Marije Snežne bo mogoče obiskati od nedelje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Premier Robert Golob je v zagovoru pred poslanci ob interpelaciji vlade očitke predlagateljev iz SDS označil za lažne, sejo za politični teater, stranki pa očital blokado dela vlade. Orisal je vizijo države, ki sloni na štirih stebrih - socialni državi po meri ljudi, družbi znanja, gospodarski uspešnosti ter varnosti in odpornosti države.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Predsednik vlade Robert Golob je na današnji seji DZ dejal, da je privatizacija socialne in zdravstvene mreže "pot v pogubo", kar se je pokazalo na primeru špekulacij o umiku avstrijskega podjetja SeneCura, ki je za izgradnjo domov za starejše v času prejšnje vlade prejel več koncesij. Zagotovil je, da bo vlada vztrajala pri krepitvi javne mreže.

Pogreba papeža Frančiška v soboto se bosta udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Ta je napovedal tudi razglasitev žalovanja ob smrti papeža, ki naj bi trajalo tri dni.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.