Skupina poslancev opozicijskih strank SDS in NSi je danes na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor sprejel 4. junija. Koaliciji med drugim očitajo, da je pri sprejemanju sklepa vlade o priznanju Palestine kršila ustavo in poslovnik DZ.
Duh je ušel iz steklenice. Kdor seje veter, žanje vihar. Sploh ta pregovor najbolje opisuje, kar se je minuli teden tik pred evropskimi volitvami dogajalo v Ljubljani. Ne gre toliko za politično odločitev o priznanju neke države, ki ima težavo z izpolnjevanjem osnovnih pogojev državnosti in suverenosti, ampak za širše družbene posledice tega dejanja.
Predvolilna uspešnica evropskih volitev je bila zgodba o priznanju Palestine. Slovenska politika je z njo dokazala, da ji ni para v Evropi, ko gre za teptanje lastnega dostojanstva in spoštovanja nacionalnih interesov. Nikjer drugje v Evropski uniji se niso tako blamirali z zlorabo zunanje politiki v notranjepolitične, celo strankarske namene.
Državni zbor je danes na izredni seji podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Za priznanje je glasovalo 52 od 53 navzočih poslancev, nihče ni bil proti. Opozicija je izredno sejo DZ obsturirala. Slovenija je tako postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino.
Potrebno je odločno in usklajeno delovanje svetovne diplomacije, ki bo upoštevalo interese tako izraelske kot palestinske strani.
Vlada je danes na seji sprejela sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Državni zbor bo sklep obravnaval v torek na izredni seji, s sprejetjem v parlamentu pa bo postopek priznanja Palestine v Sloveniji zaključen. Koalicija je sklep pozdravila, NSi ne namerava nasprotovati predlogu, pri SDS pa so do predloga kritični.
Visoki zunanji predstavnik EU Josep Borrell je dejal, da bo Španija Palestino priznala 21. maja. "To mi je potrdil zunanji minister Jose Manuel Albares," je dejal Borrell, ki je v preteklosti vodil špansko diplomacijo. Upa, da se bodo Španiji, Irski, Sloveniji in Malti, ki so napovedale priznanje, pridružile še druge države EU.
Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.
Top Employers Institute, ki predstavlja mednarodni strokovni standard na področju prepoznavanja odličnosti praks, ki jih podjetja izvajajo za svoje zaposlene, je Telekomu Slovenije za leto 2022 podelil priznanje – Top Employer. Podjetja, ki prejmejo naziv Top Employer, se uvrščajo med najbolj zaželene delodajalce ter izkazujejo svojo predanost ustvarjanju čim boljšega delovnega okolja skozi odlične kadrovske prakse in razvojne programe za zaposlene.
Poveljnik sil Slovenske vojske generalmajor Miha Škerbinc, ki v Washingtonu sodeluje na mednarodnem seminarju obrambno-varnostnih organizacij, je bil sprejet v mednarodno dvorano slavnih Univerze nacionalne obrambo ZDA.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes v Beogradu pred srbsko javnostjo prvič spregovoril o možnem priznanju Kosova. "Brez kompromisne rešitve (med Beogradom in Prištino), ne moremo priznati neodvisnosti Kosova," je dejal na novinarski konferenci po srečanju z ameriškima senatorjema Ronom Johnsonom in Chrisom Murphyjem.
Venezuelski veleposlanik na Dunaju, ki je pristojen tudi za Slovenijo, Jesse Alonso Chacon Escamillo se je včeraj udeležil sestanka na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer je povedal, da je bilo četrtkovo "prepoznanje" Juana Guaidoja za začasnega venezuelskega predsednika "napaka." Napovedal je, da bi lahko Caracas sprejel tudi protiukrepe.
Vodja venezuelske opozicije in samooklicani začasni predsednik države Juan Guaido se je v četrtek prek Twitterja zahvalil slovenski vladi za priznanje. Hkrati je obljubil nadaljevanje prizadevanj za obnovo demokracije in politične spremembe v Venezueli.
Minili so štirje dnevi, odkar je 19 držav EU za začasnega predsednika Venezuele priznalo predsednika parlamenta Juana Guaidoja, slovenska vlada pa je razpravo o tej temi preložila na eno od prihodnjih sej.
Zunanji minister Miro Cerar je danes napovedal, da bo vladi predlagal, naj Slovenija vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja prizna za začasnega predsednika Venezuele z namenom, da razpiše predčasne predsedniške volitve. Guaidoja je danes za začasnega predsednika priznala približno polovica članic Evropske unije.
Priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države ne spada med tekoče posle, "nujne za nemoteno delovanje države", so za STA ocenili v službi vlade za zakonodajo. "Predlog vlade državnemu zboru, naj prizna Palestino (...) lahko počaka na vlado, ki bo po volitvah imela polna pooblastila," so sporočili.
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat želi podrobnejša pojasnila vlade o morebitnih posledicah priznanja Palestine, potem pa bo sklical sejo odbora na to temo. Gradivo, ki ga je vlada poslala v DZ po svoji seji v začetku marca, je praktično enako decembrskemu, zato si želi več podrobnosti, je povedal Horvat za STA.
Čas še ni primeren za pogovore o priznanju Palestine, je ocenil premier Miro Cerar po razpravi vrha EU o ameriškem priznanju Jeruzalema za prestolnico Izraela. Priznanje Palestine trenutno ni na dnevnem redu unije, za to se nihče ne zavzema, se pa vsi zavzemamo za dosledno nadaljevanje mirovnega procesa in iskanje rešitve dveh držav, je pojasnil.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.