Revija Reporter
Slovenija

Kako smo dvakrat priznali Palestino in se še na smrt sprli

Dejan Steinbuch
1 789

9. jun. 2024 20:00

Deli na:

Slovesno so izobesili zastavo države, ki je večina zahodnih držav ne priznava.

Bobo

Predvolilna uspešnica evropskih volitev je bila zgodba o priznanju Palestine. Slovenska politika je z njo dokazala, da ji ni para v Evropi, ko gre za teptanje lastnega dostojanstva in spoštovanja nacionalnih interesov. Nikjer drugje v Evropski uniji se niso tako blamirali z zlorabo zunanje politiki v notranjepolitične, celo strankarske namene.

Če na vse skupaj pogledamo z nekaj distance in treznosti, ugotovimo, da je bilo slovensko priznanje glede na zgodovinske okoliščine dejansko nepotrebno, saj smo Palestino priznali že v okviru SFRJ leta 1988.

Bolj boleče bo spoznanje, da zbliževanje s Palestino hočeš nočeš pomeni tudi prekinitev sodelovanja z judovsko državo. Prijateljstvo in zavezništvo med narodoma se je začelo v času NOB in se okrepilo po koncu vojne, ko je nastajala država Izrael. Da je to tradicijo pretrgala ravno levičarska Golobova vlada, je še toliko bolj neverjetno …

Če je bilo forsiranje priznanja Palestine prva projekt Tanje Fajon, se mu je premier Golob priključil v zadnji etapi in ga javnosti prodal kot dosežek svojih svobodnjakov.

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je veljal za prijatelja Izraela, ki razume dinamiko Bližnjega vzhoda. Ob priznanju Palestine je molčal.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24