Kako smo dvakrat priznali Palestino in se še na smrt sprli
9. jun. 2024 20:00
Slovesno so izobesili zastavo države, ki je večina zahodnih držav ne priznava.
Predvolilna uspešnica evropskih volitev je bila zgodba o priznanju Palestine. Slovenska politika je z njo dokazala, da ji ni para v Evropi, ko gre za teptanje lastnega dostojanstva in spoštovanja nacionalnih interesov. Nikjer drugje v Evropski uniji se niso tako blamirali z zlorabo zunanje politiki v notranjepolitične, celo strankarske namene.
Če na vse skupaj pogledamo z nekaj distance in treznosti, ugotovimo, da je bilo slovensko priznanje glede na zgodovinske okoliščine dejansko nepotrebno, saj smo Palestino priznali že v okviru SFRJ leta 1988.
Bolj boleče bo spoznanje, da zbliževanje s Palestino hočeš nočeš pomeni tudi prekinitev sodelovanja z judovsko državo. Prijateljstvo in zavezništvo med narodoma se je začelo v času NOB in se okrepilo po koncu vojne, ko je nastajala država Izrael. Da je to tradicijo pretrgala ravno levičarska Golobova vlada, je še toliko bolj neverjetno …
Če je bilo forsiranje priznanja Palestine prva projekt Tanje Fajon, se mu je premier Golob priključil v zadnji etapi in ga javnosti prodal kot dosežek svojih svobodnjakov.
Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je veljal za prijatelja Izraela, ki razume dinamiko Bližnjega vzhoda. Ob priznanju Palestine je molčal.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke