Če na vse skupaj pogledamo z nekaj distance in treznosti, ugotovimo, da je bilo slovensko priznanje glede na zgodovinske okoliščine dejansko nepotrebno, saj smo Palestino priznali že v okviru SFRJ leta 1988.
Bolj boleče bo spoznanje, da zbliževanje s Palestino hočeš nočeš pomeni tudi prekinitev sodelovanja z judovsko državo. Prijateljstvo in zavezništvo med narodoma se je začelo v času NOB in se okrepilo po koncu vojne, ko je nastajala država Izrael. Da je to tradicijo pretrgala ravno levičarska Golobova vlada, je še toliko bolj neverjetno …
Če je bilo forsiranje priznanja Palestine prva projekt Tanje Fajon, se mu je premier Golob priključil v zadnji etapi in ga javnosti prodal kot dosežek svojih svobodnjakov.
Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je veljal za prijatelja Izraela, ki razume dinamiko Bližnjega vzhoda. Ob priznanju Palestine je molčal.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
