Revija Reporter
Slovenija

Šarec si ne upa priznati Guaidoja in prelaga razpravo na vladi na naslednje tedne

Igor Kršinar

7. feb. 2019 13:52 Osveženo: 14:01 / 07. 2. 2019

Deli na:

Marjan Šarec in Luka Mesec

Bobo

Minili so štirje dnevi, odkar je 19 držav EU za začasnega predsednika Venezuele priznalo predsednika parlamenta Juana Guaidoja, slovenska vlada pa je razpravo o tej temi preložila na eno od prihodnjih sej.

Pri tem se izgovarjajo na odsotnost ministrov oziroma kar treh predsednikov strank, poleg zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je na obisku v ZDA, sta odsotna tudi Karl Erjavec in Alenka Bratušek. Vlada bo tudi počakala na poročilo ministra Cerarja, ki predlaga, da tudi Slovenija prizna Guaidoja.

Koalicija ni enotna niti o tem, ali naj o priznanju Guaidoja odloča vlada ali naj to vprašanje obravnava državni zbor. Slednje zahtevata SD in Desus, tudi LMŠ temu ne nasprotuje. Priznanju Guaidoja najbolj nasprotuje Levica, ki v tem primeru grozi celo s »problematičnimi posledicami« za njeno sodelovanje z vlado.

Kot je znano, so poslanci Levice vneti zagovorniki kolumbijskega avtokratskega predsednika Nicolasa Madure, Miha Kordiš je bil celo zaposlen na venezuelski ambasadi v Ljubljani, v prejšnjem mandatu je skupaj z Violeto Tomić gostoval v Venezueli na stroške njenih lačnih prebivalcev, tudi v svojih zapisih militantno obračunava z venezuelsko demokratično opozicijo.

Premier Marjan Šarec v zvezi z venezuelskim vprašanjem še ni dal nobene javne izjave, tudi iz njegove stranke ne odgovarjajo, ali je Cerarjev predlog res usklajen s Šarcem, kar zatrjujejo v SMC. SAB se prav tako še ni javno opredelila. Če drži, da v LMŠ in SMC podpirajo Guaidoja, potem s priznanjem ne bi smelo biti težav, saj jih bosta v državnem zboru pri tem podprli še SDS in NSI.

A vse skupaj je sprenevedanje in mlatenje prazne slame. Vlada je namreč že od 26. januarja vedela, da bo večina članic EU priznalo Guaidoja in bi se že takrat morala začela pogovarjati o slovenskih političnih potezah. Takrat so Nemčija, Francija, Velika Britanija in Španija pozvale Maduro, naj skliče nove predsedniške volitve in mu za to dale osem dni časa.

Ker jih je Maduro zavrnil, so te države po izteku roka ta ponedeljek za začasnega predsednika priznale Guaidoja in mu obljubile humanitarno pomoč, štirimi evropskim državam pa se je pridružilo še 15 članic EU, med njimi žal ni Slovenije, ker se naš premier Šarec očitno ne upa zameriti skrajnežem Luke Mesca in podpornikom iz levičarskih krogov.

Kot je znano, je Guaidoja najprej priznala večina latinsko-ameriških držav skupaj z ZDA in Kanado, med njimi tudi Kolumbija in Brazilija, ki imata največ težav zaradi milijonov beguncev iz Venezuele. Po drugi strani pa Madura podpirajo Rusija, Turčija in Kitajska, ki se požvižgajo na človekove pravice.