Na pročelju vlade zavihrala palestinska zastava, DZ v torek o priznanju

"Danes je vlada sprejela odločitev, da prizna državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo," je dejal premier Robert Golob in pojasnil, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v bodočem mirovnem sporazumu.

"Ta odločitev ima eno sporočilo, sporočilo obema stranema, da želimo čimprejšnjo in takojšnjo prekinitev spopadov in da želimo čimprejšnjo, takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev," je poudaril premier.

Zagotovil je še, da odločitev ni uperjena proti nikomur, niti Izraelu, ampak da je sporočilo miru. Prepričan je, da bodo tudi druge države sledile temu in da mora ves svet delovati v eni smeri, ki bo vodila v trajen mir na Bližnjem vzhodu in rešitev dveh držav.

Ob tem je vlada danes simbolno na poslopju izobesila tudi zastavo Palestine.

Zadovoljstvo ob sprejetju sklepa glede Palestine je izrazil tudi predsednik SD in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in dodal, da si vsi želimo, da bo na planetu enkrat mir.

Koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je poudarila, da je ponosna, ker je del koalicije, ki je zbrala pogum in odločnost, da prizna Palestino.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na družbenem omrežju X zapisala, da je vlada s tem naredila zgodovinski korak.

Golob je danes še izrazil pričakovanje, da bo državni zbor postopek zaključil čim prej in to z aklamacijo. Pojasnil je še, da so na vladi sklep sprejeli soglasno.

Sklepno dejanje priznanja bo v državnem zboru. V ponedeljek bo sklep o priznanju obravnaval odbor DZ za zunanjo politiko, v torek ob 16. uri pa na izredni seji državni zbor, je pojasnila predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič.

Na torkovi seji DZ pričakuje daljšo razpravo, ob tem pa je izrazila mnenje, da bo "po končani razpravi sprejet sklep, da se Palestino prizna kot samostojno in neodvisno državo". Za potrditev je potrebna navadna večina. Sicer obstajajo zavlačevalni manevri, kot je možnost predloga za posvetovalni referendum, ki odločanje v DZ odloži za 30 dni, je pojasnila predsednica DZ.

Koalicija bo po pričakovanjih podprla priznanje Palestine. Opozicijska NSi sklepa ne bo podprla niti mu ne bo nasprotovala, je danes povedal poslanec NSi Jožef Horvat. Je pa dodal, da cilj vlade pri prizadevanjih za priznanje Palestine ni zmanjšanje trpljenja Palestincev, ampak da se ga tempira s prihajajočimi evropskimi volitvami.

Predsednik SDS Janez Janša je bil sicer danes kritičen do poteze vlade. Na družbenem omrežju X je zapisal, da gre za zavržno izkoriščanje mrtvih palestinskih otrok v politične namene pred volitvami. Pred tem pa je na seji odbora DZ za notranje zadeve menil še, da to dejanje dolgoročno škoduje slovenskim interesom.

Profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Bojko Bučar je v izjavi za STA opozoril, da bi morala Slovenija pri priznanju Palestine računati tudi na morebitne protiukrepe Izraela, ki bi lahko bili bodisi ekonomski bodisi diplomatski. Ob tem je izrazil upanje, da je vlada opravila analizo možnih protiukrepov in da je nanje pripravljena.

Izraelski zunanji minister Izrael Kac v prvem odzivi sicer ni napovedal protiukrepov. Odločitev slovenske vlade je po njegovi oceni nagrada palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas med drugim za umore in posilstva ter škoduje odnosom med slovenskim in izraelskim narodom. Na družbenem omrežju X je Kac izrazil upanje, da bo državni zbor zavrnil predlog.

Vlada je postopke za priznanje Palestine sprožila že 9. maja. Takrat je napovedala, da bo odločitev v DZ poslala najkasneje do 13. junija. Golob pa je v ponedeljek napovedal, da vlada s priznanjem ne bo čakala.

V torek so Palestino že priznale Španija, Norveška in Irska. Slovenija si je prizadevala, da bi Palestino z njo priznala še kakšna članica unije. Nekaj držav naj bi sicer o tem razmišljalo, kar je danes pred sejo vlade znova potrdila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

"Težko govorim, koliko držav bo sledilo, zdaj se nas je v tem krogu zbralo osem držav. Deset let po tistem, ko je Švedska priznala Palestino, je zelo pomembno sporočilo miru, ker se bomo pogovarjali na drugih temeljih državnosti tako Izraela kot Palestine," je povedala ministrica pred sejo vlade.

Doslej je Palestino priznalo 145 članic ZN, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. V zadnjem mesecu so jo poleg omenjene trojice evropskih držav priznale še štiri karibske države.