Slovenija je priznala Palestino

Koalicija je na seji predstavila argumente za priznanje. Kot so med drugim poudarjali poslanci in premier Robert Golob, bi s priznanjem med drugim dali nov zagon mirovnim pogajanjem na Bližnjem vzhodu in okrepili zmerne sile tako na izraelski kot na palestinski strani, odpravili bi tudi zgodovinsko krivico, ki je bila storjena Palestincem, in spodbudili nadaljevanje reforme palestinske oblasti.

Predsednik vlade Robert Golob je v obrazložitvi predloga dejal, da namera po priznanju ni naključje oziroma stvar "predvolilne aritmetike".

Opozicijska NSi je na začetku razprave ocenila, da gre pri priznanju Palestine za volilno potezo vladne koalicije pred evropskimi volitvami, a napovedala, da ne bo proti.

A nato se je zapletlo, ker je SDS tik pred začetkom seje umaknila predlog za posvetovalni referendum o priznanju Palestine, ki ga je vložila v ponedeljek. Med sejo je stranka vložila nov predlog za posvetovalni referendum, njeni poslanci pa so zapustili sejo.

Zaradi novega predloga so sejo DZ prekinili ter sklicali sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko o predlogu SDS za posvetovalni referendum. Sledila je izredna seja DZ, na kateri je vseh 52 navzočih poslancev zavrnilo predlog za razpis posvetovalnega referenduma.

Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da dajejo s predlogom za posvetovalni referendum glede priznanja Palestine vladi čas za razmislek. "Predlog za posvetovalni referendum je akt, ki odloži odločanje za 30 dni," pa je dejal glede poteze koalicije, ki je glasovanje v DZ vseeno izpeljala.

V opozicijskih SDS in NSi predsednici DZ očitajo kršitev poslovnika DZ, ker je DZ danes glasoval o priznanju Palestine, čeprav je SDS med parlamentarno sejo vložila nov predlog posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine. SDS opozarja, da bi zato lahko DZ po zakoniti poti o priznanju Palestine glasoval šele po 30 dneh.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da še nobena država na svetu ni razpisala referenduma o priznanju druge države, ki je politični akt. Poudarila je tudi, da ne bo dopustila zlorabe poslovnika, kar je po njenem mnenju poteza SDS. Po glasovanju in priznanju pa je za TV Slovenija ocenila, da morebitno izpodbijanje priznanja Palestine s strani opozicije ne bi bilo uspešno.

Poslanci obeh opozicijskih strank, SDS in NSi, so nadaljevanje zasedanja obsturirali. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je dejal, da vladajoča koalicija zlorablja poslovnik, pri tem pa ne bodo sodelovali.

Poslanci so nato nadaljevali prekinjeno sejo DZ o priznanju Palestine in na njej podprli priznanje Palestine. Za priznanje je glasovalo 52 od 53 navzočih poslancev, nihče ni bil proti. Poslanec SDS Dejan Kaloh se je vzdržal.

Slovenija je tako postala 147. članica ZN, ki je priznala Palestino. Palestina je Slovenijo priznala leta 1992.

Premier Golob je v prvem odzivu na priznanje poudaril, da s to potezo Slovenija pošilja upanje palestinskemu narodu na Zahodnem bregu in v Gazi. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je ocenila, da bo Slovenija tako lahko še bolj kredibilno pomagala palestinskemu narodu na njegovi težki poti k resnični samostojnosti in enakopravnosti v mednarodni skupnosti.

"Slovenija je sprejela zgodovinsko odločitev," je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. V izjavi po koncu seje DZ je dejala še, da je "iskreno vesela in ponosna", da sta tako slovenska vlada kot parlament zbrala pogum in da je bila lahko del te zgodbe.

Tudi koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so pozdravile odločitev za priznanje Palestine. Po njihovih ocenah gre za zgodovinski trenutek, ki bo prispeval k boljšim pogojem za pogajanja za premirje na Bližnjem vzhodu. Odločitev sta pozdravila tudi vodji poslanskih skupin Gibanja Svoboda Borut Sajovic in Levice Matej Tašner Vatovec.