To vprašanje poslanca SDS je bilo "všeč" Golobu

Hoivika je zanimalo, ali bo Golob ob sanacijah po poletnih poplavah pravosodno vejo oblasti pozval k solidarnosti, tako kot je vladna stran k premiku časovnice za ureditev plač pozvala druge zaposlene v javni upravi, na primer v šolstvu, policiji, pri gasilcih, ali pa bo sledil svoji obljubi o 600 evrih dodatka za sodnike. Pri tem je poslanec omenil tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je junija presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti, zakonodajalcu pa naložili, da mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.

Kot je pripomnil Golob, mu je všeč, da z desne strani parlamenta sliši pozive k izpolnitvi odločb ustavnega sodišča. "Še imamo upanje za pravno državo v Sloveniji," je dejal. Zatrdil je, da bo vlada naredila vse, da bo izpolnjena odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah v rokih in okvirih, ki jih je predpisalo ustavno sodišče, tako kot so "naredili tudi za vse ostale, tudi tiste, ki so jim ostali nasprotovali".

Golob je pojasnil, da plačna reforma in pogajanja v javnem sektorju potekajo in se niso ustavila. "Znotraj teh pogajanj se bodo našle rešitve za celoten javni sektor, vključno s sodnim sektorjem," je dejal. Ob tem je omenil, da se je v času vseh dosedanjih vlad parcialno nagrajevalo tiste skupine v javnem sektorju, ki so posamezni politiki bolj pri srcu.

"V resnici žal pravna država očitno ni bila pri srcu nobeni od prejšnjih vlad in to je tragedija Slovenije," je ocenil. Pojasnil je, da so v obdobju od leta 2015 do leta 2023 plače v javnem sektorju na splošno realno zrasle za 12 odstotkov, kar da je sicer premalo, v enakem obdobju pa so se plače sodnikom realno znižale za pet odstotkov, tožilcem pa za 11 odstotkov. "Katera stranka in katera vlada sta imeli največ izzivov s tožilci? Naša zagotovo ne," je dodal.

Poudaril je, da je ena od osnovnih koalicijskih zavez, da hočejo živeti v pravni državi, ki bo demokratična, odprta in v kateri bodo nagrajevali ljudi v skladu z njihovimi zaslugami in njihovim delom, ne pa "na podlagi tega, kaj nam je politično všeč in kaj ne". Zato bo reforma javnega plačnega sistema celovita in ne bo nagrajevala samo ene skupine, je pojasnil.

Hoivik je pripomnil, da torej to pomeni, da bo odločba ustavnega sodišča v šestih mesecih realizirana in da bodo v sodstvu prišli na vrsto prej kot v drugih delih javnega sektorja. S tem po Hoivikovem mnenju premier daje signal drugim skupinam v javnem sektorju, da naj se obrnejo na ustavno sodišče, ki da bo gotovo odločilo zelo podobno.

Golob pa je na to odvrnil, da bo vlada naredila vse, da bo implementirala odločitev ustavnega sodišča glede sodniških plač, in ponovil, da bo dogovor o plačah v javnem sektorju "dosežen za vse naenkrat". Navedel je izjave ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da se bodo s posameznimi skupinami javnega sektorja pogajali ločeno po stebrih, "potem pa počakali z implementacijo ali izvedbo, ko bo dogovor znan in dosežen". Spomnil je, da je bil s sodniki in tožilci ta dogovor bolj ali manj dosežen, z večino ostalih pa ti dogovori še potekajo. "Izvedeni bodo istočasno," je poudaril.