Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Z »vladavino« SBC prihaja slovenska verzija plutokracije, v kateri ima manjša skupina zelo bogatih ljudi posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko.

V novem Reporterju pišemo o Nini Strah, javnosti povsem neznani mikrobiologinji, ki se poteguje za vodenje SLS. Razkrivamo načrt Petra Gregorčiča za vrnitev na politično sceno s pomočjo Strahove.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

V SLS se je včeraj končal kandidacijski postopek za funkcije, ki jih bo izvolil kongres 26. aprila. Uradno še ni znano, kdo vse se bo potegoval za predsednika stranke. Neuradno pa smo zvedeli, naj bi poleg sedanjega predsednika Marka Balažica ta položaj zanimal še zdravnico Tino Bregant in nevrobiologinjo Nino Strah.

Tonin mi očita, da NSi zamerim, da naj bi v javnost dali dokumente o mojem precej divjem družinskem življenju, je v oddaji Ura resnice izjavil Peter Gregorčič, nekdanji šef programskega sveta RTV Slovenija.

Ajdovski podjetnik in medijski lastnik Aleš Štrancar na omrežju X razpreda o razpadu EU, za kar naj bi bil kriv pakt Evropske ljudske stranke z Georgom Sorosem, NSI pa očita navezo z Berlinom Brusljem in LGTB. Njegove zapise deli prvak SDS Janez Janša.

Na včerajšnji seji glavnega odbora SLS je prvak Marko Balažic predlagal sklic izrednega kongresa v najkrajšem možnem času, kar je nato podprla večina članov.

Ko sem leta 2016 na POP TV komentiral ameriške volitve, na katerih sta se pomerila Hillary Cinton in Donald Trump, tako rekoč vsi resni in ugledni mediji pa so navijali za Hillary, se spominjam spontanega vzklika profesorja Dejana Verčiča, teoretika odnosov z javnostmi in strokovnjaka za komuniciranje, češ da se bo, če zmaga Trump, z družino izselil na Mars.

Anže Logar s svojimi Demokrati obljublja veliko koalicijo po naslednjih volitvah. Toda sam je bržkone ne bo sestavljal, saj njegov politični kapital vedno bolj kopni. Po trenutnih anketah bo lahko zadovoljen, če se mu bo uspelo prebiti v parlament in če bo v novih razmerjih političnih sil jeziček na tehtnici. Zato je bolj verjetno, da je njegova misija iskanje političnega partnerja z leve strani, ki bi omogočil četrto vlado Janeza Janše.

Prvak SDS Janez Janša se spet pripravlja na predčasne volitve, toda za prevzem vlade potrebuje koalicijske partnerje. Tudi tokrat si skuša večino ustvariti s satelitskimi strankami, s katerimi bi si lahko zagotovil manjkajoče glasove volivcev. Toda na zadnjih dveh državnozborskih volitvah se ni uspelo v državni zbor uvrstiti nobenemu njegovemu satelitu. Mu lahko v tretje uspe?

Ne samo Janši, tudi vse bolj vplivnemu omrežju podjetnikov ustreza, da gre Logar svojo pot. V njem vidijo upanje, da pride do zamenjave sedanje levičarske vlade, ki ogroža njihove interese.

»Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj,« pravi v pogovoru predsednik SLS Marko Balažic, v katerem je komentiral tudi razloge za poskus njegove zamenjave na čelu stranke. Da je dobesedno v ciljni ravnini in za peščico glasov izgubil evropski mandat, je bila za Petra Gregorčiča boleča izkušnja, s katero se je bilo težko sprijazniti, ugotavlja Balažic. O političnem ozadju njegovega rušenja noče javno ugibati.

»Nisem poklican postavljati predsednike drugih strank, lahko pa naredim in moram narediti vse, da upravičim zaupanje, ki mi je bilo dano, ko sem zasedel svoj položaj,« pravi v pogovoru predsednik SLS Marko Balažic, v katerem je komentiral tudi razloge za poskus njegove zamenjave na čelu stranke.

Nekdanji nosilec evropske liste SLS Peter Gregorčič je tik pred sejo izvršilnega odbora stranke, na kateri je sodeloval po video povezavi iz ZDA, obiskal frizerja in zanj odštel 52,80 ameriških dolarjev (47,14 evra), vse skupaj pa objavil na facebooku.