V drugi polovici devetdesetih let je bila SLS najmočnejša desnosredinska stranka, imela je 19 poslancev oziroma po združitvi z SKD Lojzeta Peterleta celo 29. Danes je le bleda senca nekdanje stranke, saj je že več kot deset let zunaj državnega zbora, lani je izgubila še poslanca v Evropskem parlamentu. Večina odborov ne deluje ali pa ne obstajajo več. 

Nekoč je imela stranka okoli 180 občinskih odborov, trenutno jih po podatkih vodstva deluje 137, od teh se jih je na kongres v Slovenski Bistrici 26. aprila letos prijavilo 84 (po nekaterih podatkih jih je sodelovalo zgolj 63). Nekatere organizacije, denimo Slovenska kmečka zveza, ki je hudo izgubila volitve v Slovensko kmetijsko-gozdarsko zbornico, na kongresu sploh niso sodelovale. Nekaj razburjenja pa je povzročilo sodelovanje enajstih četrtnih odborov iz Ljubljane, ki so imeli na kongresu svoje delegate. Vseh delegatov na kongresu je bilo po uradnih podatkih 103, glasovalo pa jih je 99.

Rok Rakun

Poraz Gregorčičevih privržencev

Na začetku kongresa je kazalo, da bo prišlo do popolnega razkola, saj ga je zapustila ena od kandidatk za predsednico Nina Strah, z njo pa je odšlo še okoli deset udeležencev, med njimi tudi župan Cerkelj na Gorenjskem Franc Čebulj, ki jo je najbolj podpiral. Nekateri naj bi se pozneje na kongres vrnili, tako da so na glasovanju manjkali zgolj štirje delegati. Na kongresu je vseskozi sodeloval tudi nekdanji poslanec in župan Destrnika Franc Pukšič, ki je prav tako podpiral Nino Strah. 

Ko je slednja predlagala prekinitev kongresa, saj je podvomila o legitimnosti nekaterih delegatov in odborov, ki so na kongresu sodelovali, jo je podprlo 39 delegatov. Toliko podpore naj bi tudi imela sama na kongresu. Sledil je preobrat, saj je od predsedniške kandidature odstopil dosedanji predsednik Marko Balažic, nato pa je bila za novo predsednico stranke gladko izvoljena Tina Bregant, ki je dobila 93 glasov, zgolj šest glasovnic je bilo neveljavnih. Zanjo je torej glasovala tudi večina podpornikov Nine Strah.

Balažic ostaja v vodstvu stranke, saj je bil izvoljen za podpredsednika (dobil je 54 glasov), ob njem sta bili za podpredsednici izvoljeni še Suzana Lara Krause (77 glasov) in Mihaela Rožej (64 glasov). Nasprotniki dosedanjega vodstva so doživeli hladno prho tudi pri volitvah predsednika glavnega odbora, na katerih je zmagal Velislav Žvipelj s 65 glasovi, Čebulj jih je prejel 19, Pukšič pa 15. V izvršilni odbor tudi ni bil izvoljen Peter Vrisk, ki je bil prav tako med nasprotniki sedanjega vodstva.

Facebook

Tako se je zgodil popoln poraz skupine okoli župana Čebulja, ki je vso jesen zahtevala izredni kongres in za novega predsednika stranke predlagala Petra Gregorčiča, nosilca liste SLS na lanskih evropskih volitvah. Čeprav je lista prejela 7,21 odstotka glasov, ji je za las zmanjkalo, da bi dobila sedež v državnem zboru. Malo je celo manjkalo, da bi sedež v Evropskem parlamentu izgubila tudi NSI, katere predsednik Matej Tonin je bil izvoljen za evropskega poslanca, saj sta se stranki neuspešno dogovarjali o skupni listi. 

Za Gregorčičem se je skrival prvak SDS Janez Janša, saj so ga vseskozi promovirali portali blizu stranke SDS, v katerih interesu je bilo, da NSI izgubi evropskega poslanca. Po evropskih volitvah pa se je Gregorčič pridružil skupini, ki je hotela zrušiti vodstvo SLS na čelu z Markom Balažicem, namesto njega pa bi na izrednem kongresu za novega predsednika izvolili Gregorčiča. A načrt se jim ni izšel, med drugim tudi zaradi tega, ker je Gregorčič preveč ostro kritiziral vodstvo stranke, ob tem pa hvalil Janšo. Po neuspehu se je umaknil v Klub slovenskih podjetnikov (SBC), za katerega pripravlja program Uspešna Slovenija 2030.

Na samem izrednem kongresu SLS ni nastopil, a tudi ne bi mogel, saj niti ni član stranke. V boj je zato raje poslal Nino Strah, ki jo javnost komajda pozna. Je doktorica mikrobiologije, zaposlena v farmacevtskem podjetju Lek, poleg tega je občinska svetnica SLS v Ivančni Gorici. Lani je nastopila na evropskih volitvah, na listi takoj za Gregorčičem. Zato je verjeti, da mu je tlakovala pot za prevzem stranke tik pred volitvami. Če bi bila izvoljena za predsednico, naj bi ga najprej imenovala za predsednika strateškega sveta, nato bi sklicali predčasni kongres. Mediji blizu SDS so ji napovedovali dvotretjinsko podporo na kongresu, nazadnje njeni privrženci niso skupaj z njo zapustili kongresa, ampak so podprli Bregantovo.

Rok Rakun

Seveda pa Gregorčič še ni rekel zadnje besede. Po poletnih počitnicah naj bi se okoli župana Čebulja znova zbrali njegovi privrženci in se odločili glede politične prihodnosti. Če bo Gregorčič ustanovil svojo stranko, je verjeti, da se mu bodo pridružili, prav tako tudi Strahova. Odprto pa je vprašanje, koliko odborov SLS lahko potegne za sabo. Po njihovih ocenah lahko tudi polovico, vendar se je na kongresu že izkazalo, da so lahko pretirane. Vsekakor pa bi lahko morebitna Gregorčičeva stranka povzročila dovolj škode SLS in NSI, da stranki ne bi prišli v parlament, tudi če bi nastopili na skupni listi.

Najprej konsolidacija, nato pogovori o skupni listi

Pred novo predsednico Tino Bregant je torej zelo zahtevna naloga, da stranko konsolidira, pomiri članstvo, obnovi delovanje odborov in jo pripravi na volitve. Zdravnica pediatrinja, zaposlena v zavodu Cirius Kamnik, poleg tega je tudi predavateljica na fakulteti za šport, pedagoški fakulteti in fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, je v politiko stopila kot državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, ko ga je vodil Tomaž Gantar. V času epidemije kovida je javnost razburila z izjavo, da je treba maske nositi tudi med sprehodom v naravi. Pozneje se je z ministrom Gantarjem razšla, po njegovem odhodu pa je vodila kabinet ministrstva, ki ga je začasno vodil premier Janša, a se je nato kmalu poslovila. 

Na zadnjih državnozborskih volitvah je nastopila na listi Povežimo Slovenijo, nato je bila na lokalnih volitvah izvoljena za mestno svetnico v Ljubljani na skupni listi SLS in stranke Naša dežela. Nekaj časa se je spogledovala tudi s stranko Glas upokojencev, ki jo vodi Pavel Rupar. Ta je na svojem zapisu na facebooku priznal, da si je zdaj ob njeni izvolitvi za predsednico SLS oddahnil, ker ni več nevarnosti, da bi njemu prevzela stranko. Bo pa lahko pripeljala v SLS Ruparjeve nasprotnike.

Rok Rakun

Seveda pa to ne bo dovolj. Glede na trenutne ankete SLS skoraj nima nobene možnosti, da bi se lahko samostojno vrnila v državni zbor, zato se bo morala nujno dogovarjati s programsko sorodnimi strankami o skupni listi na volitvah. Tovrstni pogovori so se sicer že začeli pod prejšnjim vodstvom, ko sta se na skupni seji sešla izvršilna odbora NSI in SLS, toda do nadaljevanja še ni prišlo, tudi zaradi izrednega kongresa SLS, na katerem so izvolili novo vodstvo. V NSI sicer niso tako zagreti za sodelovanje z SLS in Fokusom, na skupni listi bi raje videli tudi Anžeta Logarja in njegove Demokrate, vendar je ta preveč prepričan v svoj uspeh. V SLS pa bi bili zadovoljni tudi zgolj s skupno listo z NSI in Fokusom, vsaj skupina, ki je na kongresu zmagala.

Dolgoletni predsednik Marjan Podobnik (na kongresu ga sicer ni bilo, a je zadovoljen nad izidom) je že pred meseci predlagal, da bi si stranki razdelili volilne enote, na katerih bi predlagale kandidate za poslance. Njegov brat Janez Podobnik, prav tako nekdanji predsednik stranke, je bil izvoljen v izvršilni odbor. Prav tako je z izvolitvijo Tine Bregant zadovoljen donedavni evropski poslanec in prav tako bivši predsednik stranke Franc Bogovič.

Ni pa vesel prvak SDS Janez Janša, saj predsednici ob izvolitvi ni čestital niti na omrežju x, od katerega se težko loči za več kot minuto. Najraje bi stranko priključil SDS, toda novo (staro) vodstvo SLS ni navdušeno nad skupno listo s to stranko. Prav tako tudi ni nujno, da bi bila SLS, če bi ji v primeru skupne liste vendarle uspela vrnitev v državni zbor, zgolj Janšev privesek. Nekateri člani vodstva se bolj ogrevajo za sredinsko, mešano levodesno koalicijo (brez SDS in Levice), a je vprašanje, koliko besede, če sploh, bodo imeli po volitvah.

Rok Rakun

Tina Bregant, predsednica SLS: Sodelovali bomo s strankami in ljudmi, ki si delijo enake vrednote

Boste stranko vodili poklicno in se poslovili od zdravniške in akademske kariere?

Kot zdravnica zelo rada opravljam svoje delo, zato bom zaposlitev delno zagotovo še zadržala.

Kakšna je vaša vizija razvoja SLS?

Stranko želimo pripeljati nazaj v parlament, hkrati pa si želimo zastopati naše demokratične vrednote: svoboda uma, svoboda v delovanju, da lahko ljudje z lastnimi rokami poskrbimo zase in svoje družine, zato potrebujemo bolj stimulativno politiko. Ob tem pa je treba zagotoviti, da tisti, ki dela več in bolje, tudi več dobi, hkrati pa tudi solidarnost in skrb za šibkejše in ranljivejše, spodbude družinam, mladim, zlasti kmetom.

Koliko odborov je sploh delujočih? Nina Strah je na kongresu omenila špekulacije o fiktivnih odborih in je zaradi tega umaknila kandidaturo in zapustila kongres.

Težko to komentiram, vendar pa se je zasejalo seme dvoma, predvsem o statutu, ki ga stranka uporablja več let. Zato težko razumem, zakaj to zdaj ni več v redu. Ne razumem tudi, zakaj je Nina Strah predlagala preložitev kongresa, hkrati pa je prej zahtevala izredni kongres. Sprva so meni očitali, da bom odstopila od kandidature, na koncu pa je to storila ona. Izkazalo se je, da je šlo za prevrat znotraj zelo majhne skupine, saj sem bila nazadnje izvoljena s plebiscitarno večino. Od 93 veljavnih glasovnic sem prejela 93 glasov za predsednico stranke.

Rok Rakun

Kako boste umirili sprte strani v stranki? Se ne bojite odhodov razočaranih članov?

Prvi korak je bil narejen s tem, da sem bila soglasno izvoljena za predsednico. To pomeni, da stranka ni razklana, kot so želeli prikazati nekateri. Z Nino Strah je odšla le peščica ljudi, med njimi je najbolj viden Franc Čebulj. Pripravljena sem poslušati različna mnenja, tudi kritike, še zlasti če so dobronamerne. Toda o odločitvah je treba razpravljati znotraj stranke. Zato sta tako Nina Strah in Franc Čebulj dragocena za delo stranke in morda še kdo, ki se v teh trenutkih počuti nelagodno. Pomembno je, da imamo enake vrednote in da sledimo odločitvam, ki vodijo v isti cilj.

Boste k sodelovanju v stranki povabili nosilca evropske liste Petra Gregorčiča, morda v strokovni svet?

Ne vem, v čem je dr. Gregorčič drugačen od drugih doktorjev znanosti v našem prostoru. Nenazadnje imamo veliko strokovnjakov, ki bi želeli biti z nami. Vsakdo, kdor ima znanje, je vabljen k nam.

Ali drži, da ste bili tudi vi povabljeni na evropsko listo, a bi vabilo sprejeli le, če bi bili nosilka liste?

Z mano je govorilo več ljudi, za mano so bile dvojne volitve, z SLS sem se aktivirala pri referendumih. Tudi pred evropskimi volitvami sta me kontaktirala Marko Balažic in Franc Pukšič, ki sta me želela na listi. Takrat sem povedala, da bi bil lahko nosilec liste tako Franc Bogovič, kot da bi se bilo glede na številke, ki so se takrat kazale, bolj smiselno povezati s katero drugo desnosredinsko stranko kot na prejšnjih volitvah. Bala sem se, da bo stranki v primeru samostojnega nastopa zmanjkalo dovolj glasov za uvrstitev v Evropski parlament, kar se je potem tudi zgodilo.

Rok Rakun

Vaš predhodnik Marko Balažic se je z NSI dogovarjal tudi o možnosti skupne liste na državnozborskih volitvah? Boste predlagali stranki, da te pogovore nadaljuje?

Predvsem se mora stranka postaviti na svoje noge. Najprej se moramo poenotiti znotraj stranke, nekaj poenotenja se je že zgodilo. Ko bomo stali trdno na svojih nogah, bomo videli, kaj bodo kazale javnomnenjske raziskave. Državnozborske volitve bodo prihodnje leto, do takrat pa se lahko še marsikaj zgodi. Absolutno pa bomo sodelovali s strankami in ljudmi, ki si delijo enake vrednote. Tako kot smo v preteklosti, bomo tudi v prihodnje. Slovenija je premajhna, da bi se delili na posameznike. Moramo strniti vrste.

Se boste kot predsednica stranke zavzemali za samostojni nastop na volitvah ali na skupni listi z NSI oziroma SDS?

Evropske volitve so nekoliko drugačne od parlamentarnih, tako da ni nujno, da združevanje daje sinergijske učinke. Kot rečeno, se v enem letu lahko marsikaj zgodi, zato bomo še videli, kako bo.

V kakšnih odnosih ste z Janezom Janšo? Sodelovali ste v njegovi zadnji vladi. Kakšno je bilo sodelovanje med vama?

Bila sem državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, na to funkcijo me je pritegnil takratni minister Tomaž Gantar, pozneje pa sem bila kratek čas vodja kabineta na ministrstvu za zdravje. Potem pa sem se vrnila na delo v svojo ambulanto.

Bi sodelovali tudi v četrti Janševi vladi, če bo do nje prišlo? Kateri resor bi prevzeli?

Največ znanja imam s področja zdravstva. Zanima me predvsem sodelovanje v vladi, ki bo razvojno usmerjena, hkrati pa bo tudi ohranila solidarnost, ki je Slovencem prirojena.