Že hitri pregled knjige Partizani razodeva namero, da se s partizanstvom legitimira revolucijo. A komunistična partija je v kominterni sodelovala v paktu Stalin-Hitler, prešla v podporo Stalinu za ustanovitev sovjetske republike Slovenije oziroma Jugoslavije za podreditev Slovencev in drugih narodov; v Sloveniji že z uzakonitvijo Vosa jeseni 1941.
Tako je KP v Ljubljanski pokrajini že v letu 1942 pomorila okoli tisoč vodilnih demokratičnih Slovencev, dr. Ehrlicha, Peršuha, dr. Natlačena in druge, po vojni izvedla izvensodne pokole Slovencev in drugih narodov, izgon in ropanje premoženja. Berite Zavezo Nove slovenske zaveze, knjigi Griesser - Pečar Razdvojeni narod in Možine Slovenski razkol ter druga dela o tragični usodi narodov v komunizmu, za kar so komunisti zlorabili partizane! Gre torej tudi za komunistični genocid nad narodom – glej farne plošče pobitih!
V enotah OF in na terenu je partija odstranila vse, ki so bili proti izključnemu komunističnemu prevzemu oblasti, o čemer priča Dolomitska izjava marca 1943. Njena posledica je bila likvidacija domobrancev, kraljeve vojske in celo pristašev zaveznikov, vseh, ki so se morali v okupaciji braniti še pred nasiljem komunistov. Prof. Ehrlich je v Spomenici Italijanom spomladi 1942 očital okupatorjem, da sami izvajajo teror in ga dopuščajo še s strani sorojakov nad Slovenci, ko ubijajo nedolžne, ne kaznujejo pa povzročiteljev.
Že jeseni leta 1941 je v spomenici Slovenski problem neuspešno pozval k podtalnemu organiziranju demokratičnih sil in delovanju za samostojno, demokratično Slovenijo v povezavi z drugimi evropskimi narodi. Če bi ga poslušali, bi preprečili oblast komunistov.
Leto 1945 za nas pomeni sicer konec vojne, a hkrati začetek komunističnega suženjstva. Nasilje pa se v prikritih oblikah nadaljuje v demokratičnih razmerah, kar potrjuje sedanja družbena »hajka« in »kolesarjenje« kot izraz komunistične logike, ki ne sprejema demokratičnih načel, tj. sodelovanja z drugačnimi.
Kdor tega ne vidi, si težko prisvaja naslov objektivnega presojevalca. Pa kaj, v Sloveniji nekaterih še vedno ni sram ne laži ne prevar. Iz zgodovine pa naj bi se učili, da ne bi ponavljali njenih zablod.