Britanski poslanci so včeraj na zadnjem glasovanju potrdili predlog zakona o notranjem trgu, ki bi britanskim oblastem omogočil kršenje sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Predlog bo zdaj obravnaval še zgornji dom britanskega parlamenta.

Italijani so na referendumu z veliko večino podprli zmanjšanje števila članov italijanskega parlamenta. Glede na izide s 75 odstotkov volišč je ustavno reformo podprlo 69 odstotkov volivcev. Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ocenila, da bo to zmanjšalo možnosti za izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament.

Norveški parlament je bil tarča obsežnega kibernetskega napada, med katerim so hekerji vdrli v elektronsko pošto nekaterih poslancev. Kdo stoji za napadom, za zdaj ni znano.

Evropski parlament je včeraj z veliko večino izglasoval resolucijo, v kateri zahteva spremembo dogovora o večletnem finančnem okviru EU, ki so ga v torek dosegli voditelji EU. Poslanci v dokumentu opozarjajo, da večletnemu proračunu ne bodo dali zelene luči, če ne bo sprememb ter pozivajo k pogajanjem za izboljšavo predloga.

Po četrtkovi potrditvi v hrvaškem parlamentu se bo danes na svoji prvi seji sestala 15. hrvaška vlada, ki jo bo, tako kot prejšnjo, vodil premier Andrej Plenković. Kot je napovedal, bodo danes v parlamentarni postopek poslali zakon o popotresni prenovi Zagreba.

Dogovor vrha EU o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji so pozdravili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Več jih je opozorilo na zmanjšanje sredstev za znanost, zdravstvo in okolje. Izpostavili so, da bo morala zdaj slovenska vlada pripraviti programe, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje sredstev.

Avstrijski parlament je včeraj sprejel resolucijo za prepoved hrvaške žalne slovesnosti za žrtve povojnih pobojev, ki jo organizirajo že več kot 60 let na Libuškem polju pri Pliberku. Z resolucijo so pozvali avstrijsko notranje ministrstvo, naj preuči vse pravne možnosti za prepoved prireditve, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Evropski parlament bo danes ob začetku tridnevnega plenarnega zasedanja nagovorila nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo poslancem predstavila prioritete nemškega predsedovanja Svetu EU. Na dnevnem redu sta tudi razpravi o svežnju za obnovo Evrope in strategiji EU za zdravje po pandemiji covida-19 ter glasovanje o t. i. svežnju mobilnosti.

Predsednik hrvaške vlade in HDZ Andrej Plenković ima po prepričljivi zmagi na nedeljskih volitvah potrebno podporo 76 poslancev za oblikovanje nove vlade. Včeraj je opravil prva posvetovanja z osmimi poslanci narodnih manjšin ter dvema poslancema iz strank Hrvaška narodna stranka (HNS) in Reformisti - Narodna stranka, ki so mu zagotovili podporo.

Po preštetih glasovih s skoraj 100 odstotkov volišč z nedeljskih parlamentarnih volitev ima vladajoča hrvaška stranka HDZ 66 poslanskih mandatov v 151-članskem saboru. Največja poraženka volitev je levosredinska koalicija Restart na čelu s SDP, ki naj bi imela 41 poslancev. Volilna udeležba z manj kot 47 odstotki je najnižja doslej.

Na Hrvaškem bodo danes ob 7. uri odprli približno 6600 volišč, na katerih bo lahko nekaj več kot 3,8 milijona volivcev na parlamentarnih volitvah izbiralo 151 poslancev sabora. Ankete kažejo tesno tekmo med HDZ in levosredinsko koalicijo Restart, ki jo vodi SDP. Odločilno vlogo pri sestavi vlade utegne imeti Domovinsko gibanje Miroslava Škora.

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je pričakovati, da bo relativna zmagovalka bodisi levosredinska koalicija Restart, ki jo vodil SDP, bodisi vladajoča stranka HDZ. Javnomnenjske raziskave kot tudi hrvaški politični analitiki rahlo prednost dajejo SDP in partnerjem, medtem ko je povolilni potencial za sestavo vlade na strani HDZ.

Hrvaški premier in predsednik HDZ Andrej Plenković je v predvolilnem soočanju s premierskim kandidatom levosredinske koalicije Restart in predsednikom SDP Davorjem Bernardićem dejal, da sta se s slovenskim kolegom Janezom Janšo dogovorila, da Slovenija ne bo zaprla meje s Hrvaško. Če bo postal hrvaški premier, bi Bernardić šel najprej v Slovenijo.

Evropskemu poslancu Milanu Brglezu so v četrtek vdrli v račun na družbenem omrežju Facebook in ga po odvzemu administratorskih pravic izbrisali. Brglez je to pospremil s besedami, da nekomu njegova stališča in način, na katerega komunicira, niso všeč. Poskus napada na Facebooku je doživela tudi evropska poslanka in predsedujoča SD Tanja Fajon.

Poleg vodje Domovinskega gibanja, znanega narodnozabavnega pevca Miroslava Škora je na kandidatnih listah za hrvaške parlamentarne volitve, ki bodo 5. julija, več znanih obrazov hrvaške estrade. Med kandidati so frontman Hladnega piva Mile Kekin in nekdanja pevka skupine Magazin Ljiljana Nikolovski ter zadarski pevec Mladen Grdović.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je danes objavil odločitev o razpisu parlamentarnih volitev za nedeljo, 5. julija. Milanovićeva odločitev sledi ponedeljkovi razpustitvi dosedanjega sklica hrvaškega sabora.

Evroposlanci bodo s predstavniki Sveta EU ter podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo dopoldne razpravljali o ukrepih Madžarske v boju proti pandemiji covida-19 in njihovem vplivu na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice. Vlada Viktorja Orbana zaradi pandemije lahko za nedoločen čas vlada z odloki.

Zaradi protivladnega protesta poslancev desničarskega gibanja Dveri pred srbskim parlamentom v Beogradu so danes poslanci s skoraj enourno zamudo začeli sejo, na kateri naj bi 45 dni pred parlamentarnimi volitvami spremenili dva volilna zakona. Prišlo je tudi do nasilja in prerivanja. Oblasti so incident označile za "fašistično divjanje".

Volitve novega poljskega predsednika, predvidene za to nedeljo, bodo preložene, izpeljali pa jih bodo po pošti. To je včeraj sporočil vodja vladajoče konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslaw Kaczynski. O tem so se dogovorile sprte strani v stranki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zgornji dom poljskega parlamenta je v torek zvečer pričakovano zavrnil predlog zakona vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki bi omogočila glasovanje o novem predsedniku po pošti. Zadnjo besedo ima sedaj spodnji dom parlamenta, kjer pa tudi ni več jasno, ali bodo zakon sprejeli ali ne, saj je prišlo do razkola znotraj vladajoče stranke.