Janša - ob nastopu je imel za ozadje fotografije raznih izrazov kritik proti vladi, na primer transparente z napisi "smrt janšizmu" ali naslovnice Mladine s svojo podobo - je uvodoma poudaril, da je ta razprava namenjena notranjepolitičnemu razčiščevanju v Sloveniji, kar verjetno nikogar drugega ne zanima.
Premier je izpostavil, da slovenske težave s svobodo medijev in vladavino prava niso nobena skrivnost ter da so bili novinarji v Sloveniji v preteklosti pretepeni do smrti in odpuščeni iz službe, ko so umirali, ter da predlaga prikaz videa o napadih na novinarje v Sloveniji.
Sledila je dolga in ostra izmenjava z vodjo skupine, ki predvajanja videa namesto ustne predstavitve premierja ni dovolila, saj da ni v skladu z utečenim procesom dela skupine. Janša je protestiral, češ da njenih argumentov "ne kupi" in da videa nočejo predvajati zaradi njegove vsebine.
Janša sedaj vodji skupine očita cenzuro. Žal je vodja skupine, ki naj bi spremljala spoštovanje svobode medijev v EU, kljub predhodnemu dogovoru cenzurirala predvajanje videa, ki osvetljuje probleme s svobodo medijev in napade na novinarje v Sloveniji, je zapisal na Twitterju.
In 't Veldova je izpostavila, da ni mogoče predvajati videa namesto ustne predstavitve, pred vprašanji članov skupine in odgovori, je pa dopustila možnost predvajanja na koncu razprave. Premier je vztrajal pri predvajanju na začetku, saj da je ta video uvod v njegovo in ministrovo predstavitev.
Povezave z ministrom za kulturo v skupini niso mogli vzpostaviti. Po omenjeni izmenjavi glede videa je povezavo prekinil tudi premier. Več članov skupine je podprlo odločitev vodje, član iz vrst desnosredinske EPP Vladimir Bilčik pa je pozval, naj se razčisti dogajanje v povezavi z videom pred razpravo.
Janz Janša je že včeraj na tviterju članom skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije predstavil video Slovenija, 25 let pozneje. Danes pa je objavil še video Stanje medijev v Sloveniji.
"Nismo kino," je poudaril član skupine iz vrst zelenih Sergey Lagodinsky in podprl odziv vodje na Janševo zahtevo glede videa. Ob tem je izpostavil, da je Janša gost skupine, pa čeprav je premier, in da je takšno obnašanje sramota za prihodnje predsedstvo Sveta EU.
Evropska poslanka iz socialdemokratskih vrst Katarina Barley je prav tako podprla odločitev vodje, video pa je opisala kot "komunistični instrument", s katerim se premier predstavlja kot žrtev. "Noče ali pa ne more razpravljati brez dramatičnih slik in glasbe," je zapisala na Twitterju.
Za članico odbora iz liberalnih vrst Anno Julio Donath pa je nesprejemljivo, da poskuša premier parlamentarno skupino uporabiti kot glasilo za svojo propagando. Janši je očitala, da je poskušal ustvariti šov iz dela skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic.
Vodja skupine je poudarila, da Janševo ravnanje ni v duhu vzajemnega spoštovanja. V skupini so upoštevali vse njegove želje v povezavi s potekom seje. To da jih je želel presenetiti z videom, ki ga je posredoval ob začetku seje, pa ni izraz spoštovanja do Evropskega parlamenta. Zavrnila je tudi njegove obtožbe, da izvaja cenzuro. Videoposnetek si bodo člani odbora ogledali, nikakor ga ne bomo zatajili, je poudarila.
V prvem delu razprave, ki naj bi trajala tri ure, so sicer najprej nastopili odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj, generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, član nadzornega odbora RTV Slovenija in vodja strokovnega odbora za medijske projekte na ministrstvu za kulturo Borut Rončevič, odvetnica in strokovnjakinja za medijsko pravo Nataša Pirc Musar ter Igor Pirkovič iz Združenja novinarjev in publicistov.
Štrukljeva je izpostavila pomen STA v slovenskem medijskem prostoru, finančno izčrpavanje agencije v nasprotju z zakoni ter poskuse diskreditacije in pritiske. Opozorila je, da se čas za ohranitev agencije, ki je nastala ob osamosvojitvi Slovenije, počasi izteka.
Kadunc je poudaril, da je RTV Slovenija v tem trenutku izjemno ogrožena, da sicer ni v tako hudem položaju kot STA, a se temu bliža. Govoril je o zelo negativnem občutku glede dogajanja in predvidenem odpuščanju delavcev.
Rončevič je izpostavil študijo o pluralnosti medijev v Sloveniji, ki kaže, da je velik delež medijev v Sloveniji levih in protivladnih ter da pluralnosti tako v bistvu ni. Poudaril je, da vlada nikakor ne ogroža svobode medijev in akademikov ter demokracije, temveč gre za to, da leva stran desnemu političnemu spektru odreka legitimnost, da vlada.
Pirc Musarjeva je opozorila, da so posegi v medijsko svobodo le vrh ledene gore in da gre za širši problem posegov politike v svobodo izražanja ter da je covid krinka za posege, ki z epidemijo nimajo nikakršne povezave.
Da gre še za eno razčiščevanje notranjepolitičnih vprašanj, pa je dejal Pirkovič, ki je izrazil prepričanje, da medijska svoboda še nikoli ni bila tako velika kot danes, saj da še nikoli ni bilo toliko kritik vlade. Kritično poročanje medija Politico o položaju medijev v Sloveniji na podlagi novinarskih virov, ki se iz bojazni niso želeli izpostaviti, je opisal kot čisto norost.
Člane skupine je pri zastavljanju vprašanj med drugim zanimalo, kako bi bilo mogoče rešiti finančne in druge težave STA in RTV Slovenije. Od člana iz vrst desnosredinske EPP Vladimirja Bilčika je bilo slišati poudarek, da pri vprašanju svobode medijev ne gre za strankarsko politiko, temveč za zaščito novinarjev.
Vodja skupine, evropska poslanka iz liberalnih vrst in 't Veldova pa je zastavila vprašanje, po katerih merilih se novinarje v Sloveniji opredeljuje kot "leve" in "protivladne", ter izpostavila, da so na Nizozemskem zelo kritični novinarji, ki so po njenem prepričanju del demokracije.
Skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije danes drugič razpravlja o razmerah v Sloveniji. V razpravi sodelujeta tudi premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti.
Skupina, ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, v članicah EU spremlja spoštovanje vrednot EU, zlasti v kontekstu nujnih ukrepov v boju s pandemijo covida-19. Prvo razpravo o Sloveniji je opravila 5. marca.
Nekaj dni zatem je o svobodi medijev v Sloveniji razpravljal tudi Evropski parlament na plenarnem zasedanju.
