Francija sprejema zakon, ki naj bi ustavil širjenje skrajnega islama

Predlog zakona, ki ga levica kritizira zaradi stigmatizacije muslimanov in novih pooblastil vlade pri omejevanju svobode govora in verskih skupin, desnica pa, ker je preblag, je podprla jasna večina poslancev. Zakon je v parlamentu zagovarjala Macronova sredinska stranka. Podprlo ga je 347 poslancev narodne skupščine, 151 jih je glasovalo proti, 65 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo.

Predlog zakona bo od 30. marca obravnaval še senat, kjer pa Macronova stranka nima večine.

Notranji minister Gerald Darmanin je za radio RTL pred glasovanjem včeraj dejal, da gre za izredno močno sekularno ofenzivo in zakon, ki ga republika potrebuje.

V več kot 70. členih zakon širi pristojnosti države pri zapiranju verskih objektov in verskih šol ter pri prepovedi skrajnih pridigarjev.

Med zaskrbljenostjo, da bi gradnjo mošej financirali Turčija, Katar ali Savdska Arabija, zahteva, da verske skupnosti prijavijo velike tuje donacije in da imajo potrjene računovodske izkaze. Zakon tudi uvaja kaznivo dejanje separatizma, krepi nadzor nad kulturnimi in verskimi združenji ter zatira spodbujanje sovraštva na spletu. Zaostruje pravila za šolanje na domu, ki zadeva okoli 62.000 otrok.

Gre za občutljivo temo v državi, v kateri sta mesto in organizacija islama predmet ponavljajočih se napetosti in ki jo zaznamuje vrsta napadov džihadistov od januarja 2015 na uredništvo satirične revije Charlie Hebdo do obglavljenja učitelja Samuela Patyja oktobra lani, ker je med poukom pokazal karikature preroka Mohameda. Tema je še toliko bolj občutljiva, ker zadeva za francosko republiko osrednje zakone, kot je tisti iz leta 1905 o uzakonitvi ločitve Cerkve in države, ki je temelj francoskega sekularizma.

Zakon potrjujejo dobro leto pred predsedniškimi volitvami in po desetletjih delitev glede integracije številne muslimanske populacije v državi. Macrona in Darmanina še posebej obtožujejo, da želita pridobiti skrajno desne volivce s poveličevanjem grožnje islamskih skupin v pogosto marginaliziranih skupnostih v predmestjih velikih mest.

Vlada trdi, da je grožnja resnična, pri tem pa izpostavlja vrsto terorističnih napadov in razvoj "protidružbe", kot ji pravi Macron, ki zavrača sekularizem, enakost in druge francoske vrednote in zakone.