Bo Slovenija izstopila iz Nata in ali bomo o tem odločali na referendumih? Zakaj bo z vrha Nove Slovenije jeseni odletel Matej Tonin. In ali je bila udeležba Janeza Janše na koncertu kontroverznega Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu res sramota za Slovenijo? To so teme, ki jih v novem Reporter podkastu obdelujeta Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Igor Kršinar.

Premier Robert Golob je z ustavnimi pravniki na posvetu o obrambnih referendumih govoril o nejasnosti vprašanja o obrambnih izdatkih, predstavili so mu možne primerne uskladitve. Odprli so še vprašanje umika referendumov, glede referenduma o članstvu v Natu je premierja razumeti, da tega veže na prvega, je posvet strnil ustavni pravnik Igor Kaučič.

Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.

Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Večina Slovencev ne podpira zvišanja izdatkov za obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kaže anketa inštituta Mediana za Delo. Zvišanja ne podpira 68,4 odstotka vprašanih, podpira pa ga 20,6 odstotka. Večina vprašanih tudi meni, da Slovenija zaradi zvišanja izdatkov ne bo varnejša.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Referendumov v koaliciji se ne bojimo, stojimo za svojim delom, pravi koordinatorica Levice ministrica Asta Vrečko. A zakona o medijih si vendarle ne upajo dokončno potrditi, da bi ga ne zmlela referendumska mašinerija SDS.

Janez Janša je lahko srečen. Zakaj? Zato, ker ni premier v času, ko bo morala država zaradi negotovih varnostnih razmer v svetu in kolektivne obrambe v okviru zavezništva Nato občutno dvigniti stroške za obrambo.

Voditelji ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato so se včeraj v Parizu strinjali, da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, jih je več sporočilo po srečanju. Po navedbah virov pri EU so pripravljeni Ukrajini zagotoviti varnostna jamstva. Pomen trdnih jamstev je po srečanju poudaril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski.