Slovenija bo morala po mnenju premierja Roberta Goloba izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo. O podrobnostih glede zvišanja izdatkov, o čemer bodo voditelji EU razpravljali tudi danes v Bruslju, ni želel govoriti.

Premier Robert Golob je danes v okviru priprav na četrtkov izredni vrh EU govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki mu je poročal o srečanju v Londonu in napovedal pripravo načrta korakov do miru v Ukrajini. Premier ima danes tudi ločen pripravljalni sestanek, na katerem bodo govorili o Ukrajini in obrambnih izdatkih.

Premier Robert Golob je pred četrtkovim izrednim vrhom EU danes sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi se ga med drugim udeležila obrambni minister Borut Sajovic in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Govorili naj bi o tem, ali bo Slovenija sledila pozivom h krepitvi evropske obrambe in namenila več sredstev za obrambo.

Evropski voditelji bodo na četrtkovem izrednem vrhu po spremembi usmeritve ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali tudi o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti. Več evropskih članic Nata, med njimi Slovenija, sicer ne izpolnjuje niti dogovorjenega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo.

Ministrstvo za obrambo (Mors) je danes oddalo javno naročilo brez predhodne objave za nakup 12 oborožitvenih postaj Mangart 25. Izbral je slovensko podjetje Valhalla Turrets, s katerim bodo sklenili okvirni sporazum za obdobje 36 mesecev v okvirni skupni vrednosti 45 milijonov evrov z DDV, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil.

Evropa mora premisliti, kaj lahko v danih razmerah naredi sama, je včeraj za TV Slovenija dejal premier Robert Golob. Poudaril je, da je politična realnost, da se bodo obrambni izdatki v prihodnjih letih povsod po Evropi povečali. O napotitvi slovenskih vojakov v Ukrajino pa je po njegovih besedah v tem trenutku prezgodaj govoriti.

Moč Evrope je v njeni enotnosti, je na današnjem srečanju z več evropskimi in drugimi državami v Parizu povedal premier Robert Golob. Na sestanku, na katerem so zlasti izmenjali poglede na razmere v Ukrajini in odzive nanje, se je zavzel tudi za izgradnjo evropskih obrambnih sposobnosti in industrije, so sporočili iz kabineta premierja.

Voditelji ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato so se včeraj v Parizu strinjali, da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, jih je več sporočilo po srečanju. Po navedbah virov pri EU so pripravljeni Ukrajini zagotoviti varnostna jamstva. Pomen trdnih jamstev je po srečanju poudaril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski.

Voditelji držav članic EU so se v ponedeljek v Bruslju sestali na neformalnem zasedanju v Bruslju, posvečenem prihodnosti evropske obrambe. Vendar pa so pogovore o obrambi zasenčile grožnje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami na uvoz iz EU. V Bruslju zagotavljajo, da so pripravljeni na odločen odziv na uvedbo carin.

Vlada je na seji sprejela sklep o nadaljevanju postopka nakupa in dobave osemkolesnih bojnih vozil patria. Potrdili so nadaljevanje postopka nakupa skupno 106 oklepnikov prek javnega naročila s postopki pogajanja s finsko vlado oziroma finskim obrambnim ministrstvom za dve bojni bataljonski skupini. Okvirni znesek projekta je 700 milijonov evrov.

Danska je v ponedeljek napovedala velika obrambna vlaganja za arktično regijo. Koebenhavn bo v partnerstvu s Ferskimi otoki in Grenlandijo, ki se je nedavno znašla v središču ozemeljskih teženj ZDA, regionalni varnosti namenil 14,6 milijard kron (1,96 milijard evrov), poročajo tuje tiskovne agencije.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes v Davosu pozval Evropo, da mora biti za nadaljnjo ameriško podporo pripravljena dati več za obrambne izdatke. Verjetno bodo še letos določili novo spodnjo mejo za obrambne izdatke, ki bo predvidoma precej več od trenutnih dveh odstotkov. Poudaril je še, da bo Ukrajina v prihodnosti članica Nata.

Državni sekretar ministrstva za obrambo Damir Črnčec je danes ministru za obrambo Borutu Sajovicu podal odstopno izjavo. Funkcijo bo opravljal do konca meseca. Sajovic bo njegovega naslednika najprej iskal znotraj ministrstva. Ob tem pa ministrstvo nadaljuje modernizacijo in kadrovske krepitve Slovenske vojske (SV), je minister dejal za STA.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je izpostavil pomen uresničitve že zadanih zavez Natu, to je dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030 za Slovenijo. V zavezništvu so namreč ocenili, da bodo članice za obrambo morale namenjati več kot tri odstotke BDP. "Nikakor ne prehitevajmo," je za STA poudaril Črnčec.

Na ministrstvu za obrambo ugotavljajo nadaljevanje pozitivnih gibanj glede povečevanja sredstev za obrambo, tako v nominalnem obsegu kot tudi v deležu BDP. Cilj je, da bi sredstva za obrambo dosegla dva odstotka BDP najpozneje leta 2030, s čimer bomo izpolnili tudi dane zaveze v okviru Nata, so izpostavili v sporočilu za javnost.

Odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden je v petek odobril 571,3 milijona dolarjev (okoli 547,7 milijona evrov) vojaške pomoči Tajvanu, na katerega Kitajska vse bolj krepi politični in vojaški pritisk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nemška vlada je v luči zaostrovanj napetosti z Rusijo v ponedeljek sporočila, da pripravlja seznam bunkerjev in zaklonišč, ki bi civilistom omogočili zavetje ob morebitnem napadu. Od 2000 zgrajenih bunkerjev je po ocenah nemške vlade uporabnih le še četrtina, zato načrtujejo obnovo in gradnjo novih.

Kako usodno lahko rezultat predsedniških volitev v Združenih državah, ki bodo v tem tednu, vpliva na prihodnost Severnoatlantskega zavezništva (NATO), je morda celo pomembnejše vprašanje, kot pa tisto, ki se nanaša na rusko-ukrajinsko vojno ali konflikt na Bližnjem vzhodu.

Poslanci ruske dume so danes v prvi obravnavi potrdili predlog proračuna, po katerem bi se obrambni izdatki prihodnje leto povečali za skoraj 30 odstotkov in bi znašali približno 134 milijard evrov. S proračunom bi Rusija tako za obrambo namenjala več kot za socialne izdatke in izobraževanje skupaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Člani odbora DZ za obrambo so se seznanili s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 in s predlogom za leto 2026 ministrstva za obrambo. Predlog za naslednje leto predvideva več kot 1,2 milijarde evrov, kar je 191,2 milijona več od ocene realizacije letošnjega proračuna. Predlog proračuna za leto 2026 pa predvideva več kot 1,3 milijarde evrov.