Minister za obrambo Karl Erjavec je v intervjuju za Dnevnik znova zanikal očitke na račun razrešitve Mihe Škerbinca, s katero si je prislužil interpelacijo. Ozrl se je na svojo politično pot, ko je 15 let preživel na ministrskih položajih, zato se mu "po toliko letih zdi prav trapasto odgovarjati na interpelacije, ki nimajo nobene realne podlage".

Predsednik vlade Marjan Šarec je prejel poročilo ministra za obrambo Karla Erjavca o razrešitvi poveljnika poveljstva sil Mihe Škerbinca ter ministrov odziv na sklepe parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Kot so pojasnili v kabinetu premierja, je Erjavec ustrezno argumentiral svoje odločitve in ravnanja.

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila interpelacijo ministra za obrambo Karla Erjavca. Med drugim mu očitajo zlorabo vojaške obveščevalne službe (OVS), nezakonito razrešitev poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske (SV) Mihe Škerbinca ter laži in zavajanje, je na novinarski konferenci povedal poslanec Žan Mahnič.

V skladu z napovedjo SDS je pričakovati, da bodo danes v parlamentarni postopek vložili interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca ter jo tudi predstavili javnosti. V zadnjih tednih sicer na Erjavca letijo očitki glede zlorabe vojaške obveščevalne službe pri razrešitvi poveljnika poveljstva sil SV Mihe Škerbinca, kar pa Erjavec zavrača.

Poslanska skupina SDS je danes sklenila, da bo do konca tedna vložila interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca. Napovedali so, da bodo samo vsebino predstavili na novinarski konferenci še ta teden. Erjavec je sicer deležen očitkov, da je zlorabil vojaško obveščevalno službo za razrešitev poveljnika poveljstva sil SV Mihe Škerbinca.

Minister za obrambo Karl Erjavec napoveduje, da bo premierju Marjanu Šarcu, pa tudi vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju, danes ali sredo poslal poročilo glede razrešitve poveljnika poveljstva sil SV Mihe Škerbinca in odziv na sklepe komisije DZ za nadzor obveščevalnih služb. Erjavec meni, da uživa zaupanje Šarca in koalicije.

Svet je lani za orožje namenil več kot 1800 milijard ameriških dolarjev, kar je 2,6 odstotka več kot v letu 2017, je danes objavil Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri). Največ so za vojsko namenile ZDA, Kitajska, Savdska Arabija, Indija in Francija. Njihov skupni delež predstavlja okoli 60 odstotkov skupne vsote.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes v Bruslju predstavil poročilo za leto 2018, v katerem izpostavlja, da je Nato moderno zavezništvo, sposobno odzivanja na današnje varnostne grožnje. Poročilo vsebuje tudi zadnje podatke o ocenah obrambnih izdatkov v lanskem letu, ki kažejo, da je Slovenija znova na repu 29 članic.

Dovoljenje za fracking ni vprašanje naklonjenosti politike temu ali onemu, ampak vprašanje zakonodaje, je v pogovoru za Mladino dejal premier Marjan Šarec. To je na srečanju prejšnji teden povedal tudi britanskemu zunanjemu ministru Jeremyju Huntu, ki je, tako Šarec, v zvezi s tem lobiral, njegova vprašanja glede tega primera pa so bila nenavadna.

ZDA nameravajo okrepiti svojo vojaško navzočnost na Poljskem, kjer imajo trenutno 4000 vojakov, je napovedala ameriška veleposlanica v Varšavi Georgette Mosbacher. Kot je dejala, bo šlo za znatno povečanje ameriške vojaške navzočnosti v tej državi.

Propad Evropske unije bi imel za Slovenijo verjetno zelo hude posledice: od gospodarskih do geopolitičnih.

Ameriški obrambni minister James Mattis se je odločil, da ima dovolj in bo februarja zapustil položaj. Njegovo skorajšnje slovo ni bilo nepričakovano, kaplja čez rob pa naj bi bila odločitev predsednika Donalda Trumpa za umik ameriških vojakov iz Sirije, čemur je upokojeni general nasprotoval.

V razpravi o nakupu 38 oklepnikov 4x4 oshkosh na seji odbora DZ za obrambo sta bila do nakupa omenjenih vozil kritična le poslanca Levice. Poudarila sta, da Slovenija ni vojaško ogrožena in da bi lahko ta denar namenili za socialne transferje. Drugi poslanci pa so opozorili na zaskrbljujoče varnostne razmere v svetu in na potrebo po nakupu.

Zveza Nato bo od 25. oktobra do 7. novembra na Norveškem izvedla največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne, imenovano Trident Juncture 18. V njej bo sodelovalo okoli 50.000 vojakov, 150 zračnih plovil, 60 ladij in 10.000 vozil. ZDA bodo sodelovale z letalonosilko Harry S. Truman, so sporočili v Natu.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v državnem zboru poslance pozval k povišanju obrambnega proračuna. To bo koristilo tudi Sloveniji, nespoštovanje zavez pa ni pošteno do tistih zaveznikov, ki že vlagajo več za skupno obrambo, je dejal generalni sekretar.

Slovenski politični vrh bo danes gostil generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga. Nagovoril bo tudi državni zbor. Pričakovati je predvsem pogovore o slovenskih obrambnih izdatkih, pri čemer Stoltenberg, kot je dejal pogovoru za STA, od Slovenije "pričakuje več".

Obrambni minister Karl Erjavec, ki je včeraj kot minister zaprisegel že šestič, je na to ponosen. Kot meni, "ni lahko biti minister, zlasti pa ne, če si toliko časa", a ima še vedno energijo in voljo, ne le za ministrovanje, tudi za vodenje DeSUS. Spomnil pa je na spremenjeno varnostno situacijo v svetu od njegovega prvega mandata na čelu Morsa.

Med članicami Nata Slovenija namenja enega manjših deležev za obrambo. V tem letu je denimo obrambi namenila malo več kot odstotek BDP (1,01 odstotek) in je tako med manj radodarnimi članicami zavezništva. Države članice so se sicer leta 2006 zavezale, da bo do skušale za obrambne izdatke nameniti vsaj dva odstotka BDP.

Luka Koper bo oktobra sodelovala v vojaški vaji zveze Nato Trident Juncture 18, in sicer pri logističnem premiku iz Slovenije na Norveško, so za STA pojasnili viri pri Natu ob preverjanju navedb, da bi lahko koprsko pristanišče postalo pomembna Natova logistična točka. Slovenski prispevek bo vključeval vozila in osebje.

Slovenija ni danes glede krepitve obrambnih izdatkov obljubila nič več kot v preteklosti, naše zaveze ostajajo enake kot doslej, je poudaril premier Miro Cerar po koncu vrha zveze Nato, ki so ga zaznamovale ostre kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi preskromnih obrambnih proračunov preostalih zaveznic.