Golob miri: Dvig obrambnih sredstev ne bo prinesel proračunskih rezov

Obramba je bistveno več kot samo vojska, je danes ponovil premier Golob. V to sodijo tudi številne investicije v večnamenske objekte, torej tako imenovano dvojno rabo, med drugim na področju infrastrukture, izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti in kibernetske varnosti. "Vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja, ampak predvsem s tem, da v sistem obrambe, varnosti in odpornosti vključi čim več ljudi," je dejal Golob.

Golob je poudaril, da je naloga vlade obrambni načrt izvesti čim bolj racionalno. "Iz tega naslova se ne predvideva nobenih rezov ne v letošnji proračun ne v zatečene socialne pravice ali katerekoli druge pravice v prihodnosti, temveč bomo eventualne dodatne stroške, če oziroma ko bodo nastali, financirali skozi dodatno zadolževanje," je dejal Golob.

Spomnil je, da je zato vlada prejšnji teden v Bruselj poslala zahtevo za uveljavitev tako imenovane odstopne klavzule pri zadolževanju, ki jo bodo v ta namen, če oziroma ko bo treba, uporabili.

Kot je pri tem dodal minister za finance Klemen Boštjančič, bi nacionalna odstopna klavzula v naslednjih štirih letih omogočala povečanje obrambnih odhodkov, ki bi presegli fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

Minister Boštjančič je poudaril, da je skrb glede tega, ali bo treba rezati v obstoječe načrte financiranja ali bo država potrebovala dodatna sredstva, odveč. "Tudi o rebalansu proračuna za letošnje leto iz enakega razloga ne razmišljamo," je dejal.

Pojem varnosti je širok in ne predstavlja zgolj ozkega segmenta oboroževanja, zato bodo maksimalno sledili učinkoviti in smiselni uporabi tovrstne definicije. Dvig obrambnih sredstev po besedah ministra "ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, opredelili kot obrambne izdatke".

Minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da mora biti država glede na geostrateške premike ustrezno opremljena. "Ravno zato, da gremo korak s časom, v korak z geostrateškimi premiki in novimi dejstvi, se seveda krepimo," je dejal Sajovic.

Vlada bo za obrambno in varnostno politiko do konca leta namenila dva odstotka BDP namesto do leta 2030, kot predvidevajo veljavni načrti. Slovenija je lani obrambnim izdatkom namenila 1,35 odstotka BDP oziroma 905 milijona evrov.

Dlje čase se sicer vrstijo pozivi, naj članice Nata za obrambo namenijo več denarja. Tako je generalni sekretar Nata Mark Rutte na začetku leta ocenil, da bodo članice za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP letno. To je dejal v luči pozivov predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, da je zveza Nato v Sloveniji določila dva koridorja, pomembna za vojaško mobilnost, ministrstvi za infrastrukturo in za obrambo pa sta v preteklih mesecih na obeh koridorjih določili tako imenovane hot spot točke za uresničevanje vojaške mobilnosti.

"To so projekti na koridorjih od Kopra do Madžarske in od Kopra do hrvaške meje na železnicah ter cestah oziroma avtocestah," je pojasnila ministrica.

Če država z infrastrukturnimi projekti izboljšuje vojaško mobilnost, je po mnenju Bratušek "povsem logično", da bo država del sredstev za gradnjo ali obnovo infrastrukture prikazala tudi kot strošek za večjo odpornost države. Država pa v te vojaške stroške ne bo vključila celotne vrednosti investicij v infrastrukturo, ampak zgolj 30 odstotkov vrednosti investicij, kar za letošnje leto znese 221 milijonov evrov, je dodala ministrica.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je izpostavila, da Slovenija z investicijami v bolnišnično infrastrukturo izboljšuje odpornost na različne krizne razmere, med katerimi je izpostavila epidemije, množične nesreče, okoljske ali industrijske nesreče.

"Izgradnja dodatne infrastrukture za dvojno rabo zagotavlja večjo odpornost zdravstvenega sistema v primeru vojaških konfliktov, naravnih nesreč, seveda pa jo vsakodnevno uporabljamo za izboljšanje vseh do zdravstvenih storitev," je pojasnila.

Glede investicij za dvojno rabo je napovedala, da bodo te izbrali tako, da bodo z njimi krepili javno mrežo zdravstvene dejavnosti. Ob tem je spomnila, da je v načrt razvojnih programov že vključena izgradnja nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere, ki bo v bolnišnici Petra Držaja. Ustanovljena je tudi posebna medresorska delovna skupina, ki bo še v letošnjem letu identificirala tudi vse ostale projekte v zdravstveni infrastrukturi, ki bi jih lahko vključili med projekte dvojne rabe, je dodala.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pa je kot ključna izpostavil pospešena vlaganja v kibernetsko varnost, na področju infrastrukture pa tudi področje satelitskih tehnologij.

"Ideja je, da lahko Slovenija zastavi tudi koncept konstelacije sedmih satelitov," je dejal in dodal, da lahko te kapacitete uporabljamo v različne namene in iščemo sinergije med dvigom obrambne sposobnosti in uporabo te tehnologije za vsa druga civilna področja.

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 je že objavljena, v javni razpravi bo do 22. maja.