DZ je danes z 38 glasovi za in 30 proti ocenil, da je predlog novele zakona k KGZS, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, primeren za nadaljnjo obravnavo. Za nadaljnjo obravnavo predloga so glasovali le poslanci Svobode, proti pa so bili v SD, Levici, SDS in nepovezani poslanci.

Po uspešnem referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike so prvaku SDS Janezu Janši spet zrastla krila. Člane NSI je pozval v vrste svoje stranke, ob tem pa seveda prezrl, da bo po volitvah potreboval partnersko stranko za sestavo vlade.

Zmagu Jelinčiču in vidnim članom SDS ni do pregona njihovega nekdanjega političnega sopotnika Teodorja Goznikarja, ki jim je pred leti grozil po pošti. Pri pregonu pa vztraja prvak NSi Matej Tonin, ki pravi, da je nujno treba raziskati ozadje in izvedeti, zakaj je Goznikar pošiljal grozilna pisma.

Na dva momenta bi radi opozorili, ki v referendumskih debatah nista bila (dovolj) izpostavljena. Najprej, SDS ne bo pozvalo ljudstva na volišča o sprejeti noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

Samo Uhan, sociolog in profesor na FDV, o pravem uspehu referenduma o dodatkih k pokojninam za umetnike

Po nedeljskem referendumu politiko zaposlujejo analize izida glasovanja, pogledi pa so uprti tudi že v prihodnje volitve. Prvak NSi Matej Tonin vztraja, da njegove stranke v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša ne bo, ta odgovarja z vabilo članom NSi v SDS. Na drugi strani političnega pola pogovore o sodelovanju nadaljujeta Levica in Vesna.

Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so po referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, vložili interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko. Očitki so sicer širši, med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev ter sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve.

Janša je imel težavo, ker ni našel teme, ki bi mobilizirala ljudi – uspeh referenduma o dodatkih k pokojninam za zaslužne umetnike je zato vprašljiv. Kakšne so lahko posledice referenduma, kaj pomenijo spremembe na čelu SLS, se obeta zamenjava na vrhu Nove Slovenije in kakšen vpliv na slovensko politiko imajo kapitalska združenja in prostozidarske lože? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Ajdovski podjetnik Aleš Štrancar je pred letom in pol izpeljal temeljito čistko na Domovini in ob tem rohnel nad lopovi, ki so mu menda pokradli denar. Od takrat je v Domovino vložil še dodatna sredstva, nanj pa se je nalepila nova skupinica oportunistov, ki ga podžigajo, da denar zapravlja za nove medijske projekte. Kako dolgo bo trajalo, preden bo Štrancar ugotovil, da ga tudi njegovi novi prijatelji lupijo?

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Po kongresu SLS, kjer so na čelo stranke izvolili Tino Bregant, se znova vrstijo ugibanja o sodelovanju desnosredinskih strank na parlamentarnih volitvah prihodnje leto, za kar si javno prizadeva predsednik NSi Matej Tonin. Tudi Bregant verjame v razvojno koalicijo sorodnih strank, v novoustanovljenih Demokratih in Fokusu pa so še zadržani.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Saj v resnici ne gre za izjemne pokojnine, »izrojeno« kulturno elito, »prvorazredne«, za privilegirance. Tega SDS niti ne skriva. Glas PROTI bo glas proti Golobovi vladi. Še ena etapa merjenja politične moči do parlamentarnih volitev prihodnje leto. Janša si želi, da bi bil to »referendum o vodi« Golobove vlade, da bi imel podoben rušilni učinek, kot ga je imel referendum Nike Kovač leta 2021 proti njegovi tretji vladi. Volilno telo največje opozicijske stranke so mobilizirali že pri zbiranju podpisov za razpis referenduma (več kot 47 tisoč) in je že na visokih obratih.

NSi drugi del današnje programske konference v Celju, kjer so obravnavali šolstvo, namenja pripravam na naslednje državnozborske volitve. Kot je povedal predsednik stranke Matej Tonin, se nanje pripravljajo resno, tako v kadrovskem kot v vsebinskem smislu. Zadovoljen je, da jim je uspelo pripraviti seznam 117 evidentiranih kandidatov.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Marjan Šarec, evropski poslanec, o vpitju Mateja Tonina, da je s kolegi iz NSi v komisiji DZ za nadzor obveščevalnih služba žrtev političnega pregona

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Janez Žakelj in Jožef Horvat so se znašli v predkazenskem postopku, ker so glasovali za sklep, s katerim so komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v skladu z zakonom omogočili nenapovedan nadzor na Policiji.

Poslanec NSI Jernej Vrtovec, ki naj bi po nekaterih napovedih pred volitvami na vrhu NSI nasledil evropskega poslanca Mateja Tonina, se je v intervjuju za Večer zavzel za otoplitev odnosov s prvakom SDS Janezom Janšo.

Po izgubi Domovine, ki jo je s pomočjo Aleša Štrancarja prevzel Janez Janša, skuša Nova Slovenija na noge postaviti nov medij Zanima.me. Pri tem NSi izdatno pomaga Mirko Mayer, ki se rad obrača po političnem vetru kot vetrnica in se je spet dal na razpolago novim gospodarjem. Pred leti je služil Marjanu Šarcu, nato se preko Zdravka Počivalška priklonil Janezu Janši, zdaj pa je spet našel zavetje pri Mateju Toninu.