Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel je v torek zvečer v prvem velikem intervjuju, potem ko je kanclerski položaj pred pol leta prepustila Olafu Scholzu, branila svojo politiko do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kot je zatrdila, za vojno v Ukrajini ne krivi same sebe in se tudi nima za kaj opravičevati.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v sredo v svojem prvem javnem govoru po šestih mesecih ruski napad na Ukrajino označila za očitno kršitev mednarodnega prava in globoko prelomnico v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni. Dejala je, da bodo posledice vojne daljnosežne, zlasti za Ukrajince, pa tudi za celino.

Ko je decembra lani Olaf Scholz postal nemški kancler, so številni njegovi socialdemokratski kolegi vzneseno govorili o socialdemokratskem desetletju. Toda to socialdemokratsko desetletje se je končalo le v nekaj mesecih. Scholz bo moral zdaj napeti vse sile, da se bo lahko rešil iz težkega položaja.

Nemške oblasti so danes sporočile, da je bilo v mestu Paderborn na zahodu države ob divjanju tornada poškodovanih od 30 do 40 ljudi, od tega najmanj deset huje, nastala pa je tudi velika materialna škoda, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Nemčiji so danes sprožili teroristično preiskavo, potem ko je policija zjutraj odkrila material za izdelavo bombe pri 16-letniku, ki naj bi načrtoval napad na šolo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Policija je v prisotnosti njegovih staršev najstnika pridržala.

Slovenija naj bi Ukrajini v skladu z dogovorom dostavila svoje tanke sovjetske izdelave, te pa bi ji v zameno Nemčija nadomestila z oklepniki. Vendar se pri uresničitvi dogovora zapleta, saj Ljubljana ne želi "prastarih" sistemov Nemčije, poroča časnik Der Spiegel, ki se pri tem sklicuje na zaupne dokumente nemškega ministrstva za obrambo.

Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se v četrtek na telefonskem pogovoru strinjala, da ne bosta priznala nobenih ozemeljskih osvojitev Rusije v Ukrajini in potrdila zavezo, da bo Rusija plačala za surovo ravnanje v Ukrajini.

Predsednik republike Borut Pahor se je danes v Berlinu na delovnem srečanju sestal z nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem. Med drugim sta govorila o ruski agresiji nad Ukrajino in izmenjala poglede na razmere na Zahodnem Balkanu. Pahor je gostitelja tudi seznanil z načrti za srečanje voditeljev pobude Brdo-Brioni.

Predsednik republike Borut Pahor se bo danes v Berlinu na delovnem srečanju sestal z nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem. Predsednika Slovenije in Nemčije imata sicer redne stike.

Nemčija je sklenila dogovor o pošiljanju težkega orožja v Ukrajino z več vzhodnoevropskimi državami, tudi s Slovenijo, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potrdili v Berlinu. Slovenija naj bi v Ukrajino poslala tanke, te bi ji v zameno Nemčija nadomestila z oklepniki. Na slovenskem obrambnem ministrstvu informacij za STA niso komentirali.

Trener nemškega nogometnega prvaka Bayerna iz Münchna Julian Nagelsmann je dejal, da je dobil grožnje s smrtjo po tem, ko je pred dnevi bavarski velikan v četrtfinalu lige prvakov izpadel proti Villarrealu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Nemški časnik Die Welt je sporočil, da je zaposlil nekdanjo urednico na ruski televiziji Pervij kanal Marino Ovsjanikovo, ki je marca med informativno oddajo na ruski državni televiziji protestirala proti invaziji Moskve v Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je danes zagovarjala svojo odločitev iz leta 2008, da Ukrajini prepreči takojšen vstop v zvezo Nato. Zavrnila je kritike ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je njeno odločitev označil za "napačen izračun", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skoraj pol nemških proizvodnih podjetij je trenutno odvisnih od kitajskih ključnih vhodnih surovin, vendar si številna podjetja želijo zmanjšati svojo odvisnost, je ugotovil münchenski inštitut za raziskave Ifo. Podjetja upajo, da bodo razvejala dobavne vire, zmanjšala stroške in tveganja v logistiki ter da se pripravila na politične negotovosti.

Ruska ofenziva v Ukrajini je kljub stalnim napadom zastala, je danes v bundestagu ocenil nemški kancler Olaf Scholz. Zagotovil je še, da lahko Kijev računa na podporo Nemčije, čeprav se zveza Nato ne namerava vmešati v vojno, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem ukrajinske oblasti obtožil, da izvajajo vojne zločine ter zavirajo pogajanja, a obenem zatrdil, da je Moskva pripravljena iskati rešitve. Kremelj je medtem za opoldne napovedal srečanje sveta za nacionalno varnost, ki mu bo sledil Putinov nagovor sodržavljanom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes z video nagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. V govoru je sicer vojno v svoji državi označil kot nov zid v Evropi in kritiziral Nemčijo.

Nemčija načrtuje nakup do 35 nevidnih bojnih letal F-35 ameriškega proizvajalca Lockheed Martin in 15 letal evropskega konzorcija Eurofighter, ob sklicevanju na neimenovane vladne vire v Berlinu poroča več nemških medijev, med drugim tiskovna agencija dpa.

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je v Moskvi, kjer se je v okviru pogajalskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini sestal z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Schröder je sicer zadnje čase tarča ostrih kritik, ker se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v ruskih podjetjih in jasno obsodil ruske agresije v zahodni sosedi.

V Avstriji in Nemčiji vnovič beležijo porast števila okužb z novim koronavirusom. V Avstriji so v zadnjem dnevu zabeležili skoraj 50.000 primerov okužbe, iz sosednje Nemčije pa poročajo o rekordnih skoraj 263.000 primerih. Pri tem se krepijo opozorila pred šestim valom pandemije in pozivi k cepljenju.