Revija Reporter
Slovenija

Strah pred izklopljeno Nemčijo: med ruskim kladivom in zelenim nakovalom

Aleš Žužek
17 560

9. okt. 2022 20:00

Deli na:

V Nemčiji oziroma takrat še v Zahodni Nemčiji se je od 70. let preteklega stoletja začelo krepiti protijedrsko gibanje.

Profimedia

Nemci zaradi težav z dobavo ruskega plina s strahom pričakujejo zimo. Zaradi morebitnega pomanjkanja plina bo poleg nemških gospodinjstev pod udarom tudi nemška industrija, na primer steklarne in jeklarne. Plinska kriza je tudi prisilila sovodjo Zelenih Roberta Habecka, da je s svojo odločitvijo o podaljšanju delovanja dveh jedrskih elektrarn prekršil eno od glavnih ideoloških dogem te stranke.

V Nemčiji oziroma takrat še v Zahodni Nemčiji se je od 70. let preteklega stoletja začelo krepiti protijedrsko gibanje. Zahteva po zaustavitvi jedrskih elektrarn je poleg varstva okolja postala ena od glavnih ideoloških programskih smernic leta 1980 ustavljenih nemških Zelenih (na drugi strani je za Zelene ideološka mantra postalo prizadevanje obnovljive vire energije).

Protijedrska miselnost je sčasoma postajala med Nemci vse bolj priljubljena. To se je na eni strani kazalo s krepitvijo Zelenih (ti so se v bundestag prebili že leta 1983 ter tako poleg liberalne FDP postali nov jeziček na tehtnici med CDU/CSU in SPD), na drugi strani pa tudi s tem, da so okoljevarstveni in protijedrski program začele prevzemate tudi druge stranke.

Ta prevzem protijedrske drže drugih strank je bil povezan z željo, da čim več protijedrskih volivcev, ki bi sicer glasovali za Zelene, pritegnejo k sebi, pa tudi s snubljenjem Zelenih za morebitne koalicije. Na začetku so Zelene snubili zlasti socialdemokrati. Po volitvah leta 1998 so tako novo vladajočo koalicijo sestavljala SPD in Zeleni. Na čelu te vlade je bil socialdemokrat Gerhard Schröder.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN TRAFIKI24

Reporter št. 41, 2022

Naslovnica