Maja Novak je v slovenskih krajih pogosto žensko ime in priimek, a le ena je pisateljica z ostrim, edinstvenim peresom, ki na koncu stavka rada zavije v smeh. Strinja se, da so mačke vrhunec stvarstva. Zmotimo jo ravno med prevajanjem. S tem zasluži za vsakdanji kruh, pisateljevanje v državi ni cenjeno. Prešerne volje ponudi slanike in pivo ter neskončno veliko dolgočasja. To ni potrata časa ali lenoba. Genialni umi potrebujejo tišino, mir in samoto. Po mačje.

Katoliški tednik Družina na spletni strani povzema pogovor z jezuitom p. Danielom Libanorijem za francoski katoliški dnevnik La Croix International, v katerem je spregovoril o tem, kako je ugotovil, da je p. Marko Rupnik zlorabljal redovnice v slovenski Skupnosti Loyola. Njegovo izredno vizitacijo v skupnosti je naročil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. V Libanorijevih razgovorih z redovnicami se je počasi razkrilo, kaj se je v skupnosti dogajalo do leta 1993, ko je p. Rupnik šel v Rim.

»Je pa res tudi, da se mi redovnice, ki so se mu pustile izkoristiti, niti najmanj ne smilijo. Navsezadnje biti katoliška redovnica zame ne pomeni ne vem kakšne časti,« je pesnica, umetnica in nova/stara Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič v intervjuju za Delo izjavila o redovnicah, ki jih je več let, če ne kar desetletij, zlorabljal pater Marko.

Federica Tourn, italijanska novinarka, ki je intervjuvala žrtve patra Marka Rupnika

Pesnica Svetlana Makarovič bo sprejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki jo je pred 23 leti zavrnila, saj jo je prejel tudi pater Marko Ivan Rupnik. Ta se je v zadnjem obdobju znašel v središču pozornosti zaradi navedb redovnic o spolnih zlorabah. Pesnici bodo nagrado izročili na letošnji podelitvi Prešernovih nagrad.

Papež Frančišek je v prvem odzivu na primer patra Marka Rupnika, jezuita in umetnika, ki ga več redovnic obtožuje zlorab, dejal, da ga je zadeva presenetila in prizadela. V včeraj objavljenem intervjuju za ameriško tiskovno agencijo AP je še zagotovil, da ni imel nobene vloge v obravnavi primera.

Po poročanju Primorskega dnevnika je o spolnih in psiholoških zlorabah jezuitskega patra Marka Ivana Rupnika za italijanski dnevnik Domani anonimno spregovorila še tretja redovnica. Nekdanja sestra lojolka, danes 56-letna Roberta (ime je psevdonim), je p. Rupnika spoznala v Gorici, ko jo je leta 1990, bila je še študentka umetnostne zgodovine, kolegica povabila na Rupnikovo razstavo. Ta je takrat poučeval tudi verouk na goriških šolah. Kot je dejala, je iskala duhovno poglobitev in njegova dela so se mi zdela pomenljiva. »Opazil me je in me zasul s komplimenti. Bil je karizmatičen, jaz pa zelo negotova,« je povedala novinarki Federici Tourn.

Že v zapisu pred božičnimi prazniki se je profesor moralne teologija Ivan Štuhec dotaknil umetnosti jezuitskega p. Ivana Marka Rupnika obtoženega zlorab. Rupnikova umetniška dejavnost je dosegla razmah po tem, ko je 14. novembra 1999 Janez Pavel II. v prostorih apostolske palače blagoslovil kapelo Redemptoris Mater. »Kapelo je pričel opremljati ruski mozaičar, tako da je ena stena njegova, ostalo pa Rupnikovo. Obe tehniki in kolorita nista primerljiva. V tej kapeli je prvič prišlo do tega, da se je ideja Janeza Pavla II. o dveh polih evropskih pljuč, o zahodnem in vzhodnem, realizirala v umetniškem delu. Če k temu dodamo še močno povezavo med češkim kardinalom jezuitom Špidlikom in Rupnikom, je jasno, da se je Rupnikovi šoli mozaika odprl ves svet.«

Domačini v Črnem Vrhu, od koder je doma svetovno znani pater Marko Ivan Rupnik, se želijo čim prej otresti premišljevanj o tem, koliko resnice je v patrovi aferi o zlorabah nun. Zanje bo bistvena odločitev Vatikana. Z njo se bodo pomirili duhovi na eni, a hkrati vznemirili duhovi na drugi strani. Za vse zagotovo nikoli ne bo najbolj prav.

Papeška univerza Gregoriana je sklenila prekiniti sodelovanje s slovenskim patrom in umetnikom Markom Rupnikom, obtoženem zlorab, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Sklicujoč se na vire na univerzi agencija poroča, da Rupnik ne bo več mentor doktorskim študentom, kar je bila zdaj njegova edina dejavnost na univerzi.

Hiša v Mengšu, v katerem so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja živele sestre iz skupnosti Loyola, kamor je po dogovoru z njihovo predstojnico sestro Ivanko Hosta prihajal njihov tedanji duhovni voditelj in jezuitski p. Marko Rupnik, danes sameva. Vprašanje časa je, kdaj bodo za poslopjem izginile vse sledi.

Slovenski jezuiti so objavili izjavo glede zlorab patra Marka Ivana Rupnika, v kateri žrtve prosijo odpuščanja. Zapisali so, da za odpuščanje prosijo zlasti sedanje in nekdanje članice skupnosti Lojola, vse, ki imajo podatke o spolnih zlorabah, pa pozivajo k prijavi pristojnim institucijam.

Ko je Dikasterij za doktrino vere oktobra odločil, da je vse, kar so nekdanje redovnice skupnosti Loyola v Sloveniji povedale o zlorabah jezuitskega p. Ivana Marka Rupnika, že zastaralo in zaključil preiskavo, so žrtvam preostali le še mediji. Kako je Cerkev imela svojo priložnost in jo zapravila?

Mojca Pišek o usodi dveh mož, obtoženih spolnih zlorab

Prav takrat, ko je premier na obisku pri papežu Frančišku govoril o pozitivnem prispevku Katoliške cerkve v družbi, se je v medijsko ospredje prebila afera jezuitskega patra Marka Ivana Rupnika. Kot vedno precej napihnjeno, a tudi z veliko neresnice – tako se je v začetku izjave odzval provincial slovenskih jezuitov. Prijeli smo se za glavo: tako pač ne bo šlo!

Primož Cirman, novinar in urednik, o različnih odzivih na aferi Fotopub in Rupnik

»Jaz pa se sprašujem, kaj bo z Markom Rupnikom kot človekom? To, kar se je zgodilo na Kongregaciji za nauk vere, da je bil za sorazmerno kratek čas izobčen in po priznanju ter pokori rešen te kazni, v ničemer ni bil odgovor in zadoščenje za žrtve. Te od tega dejanja niso imele prav nobenega zadoščenja,« piše v komentarju primera Rupnik moralni teolog dr. Ivan Štuhec in dodaja: »Samo one mu lahko dajo »odvezo« in naložijo pokoro. Sprašuje se, zakaj nihče ni zahtevala razčiščenja konflikta med Rupnikom in sestrami skupnosti Loyola in upa, da bodo tudi zaradi objektivne odgovornosti letele glave v jezuitski skupnosti, vatikanski kuriji in še kje?

Ker v zadnjih tednih prihajajo na dan pričevanja o spolnih, psihičnih in tudi duhovnih zlorabah, ki naj bi jih v Italiji, kjer deluje, in tudi v Sloveniji povzročil slikar, jezuit slovenskega rodu pater Marko Ivan Rupnik, se časnik Večer v današnjem članku sprašuje, ali bi Rupniku morali odvzeti Prešernovo nagrado.

Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je danes v skupni izjavi obsodila vsa "čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave" patra Marka Ivana Rupnika. Škofje so poudarili, da so na strani žrtev, in javnost pozvali, naj ločuje med Rupnikovimi "nedopustnimi dejanji" in njegovim "izjemnim duhovno-umetniškim opusom".

Slovenski jezuiti so se na zadnja razkritja o zlorabah, ki naj bi jih zagrešil jezuit, pater Marko Rupnik, odzvali "z žalostjo in bolečino". "Stojimo na strani žrtev zlorab in si prizadevamo ustvariti kulturo varnosti in zavezanosti najvišjim standardom v našem poslanstvu," so zapisali na spletni strani. Pozvali so tudi k prijavi zlorab.