Na začetku mandata je bivši minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da se bodo na podlagi interventnega zakona za zmanjševanje čakalnih dob v zdravstvu te v letu dni skrajšale kar za polovico. Zgodilo se je obratno, čakalne dobe so se občutno povečale. Predstavljamo, za koliko.

»Delo strateškega sveta je neučinkovito, v njem sedi več kot 20 ljudi, ki nekaj diskutirajo, večina pa nič ne ve o zdravstvenem sistemu. Trump je imel samo enega svetovalca v času epidemije, tukaj pa naj bi 22 ljudi svetovalo ministru, nemogoče.« S temi besedami se je ekonomist dr. Maks Tajnikar v petkovih Odmevih obregnil ob delovanje Golobovih svetovalcev za zdravstvo, potem ko je moral ministrsko mesto zapustili Danijel Bešič Loredan, iz strateškega sveta pa je protestno odšel dr. Marko Jaklič, »dober prijatelj«, kot ga je opisal Tajnikar, s katerim se je veliko pogovarjal o delovanju skupine.

Prejšnji mesec je ministrstvo za zdravje v dopisu direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov zapisalo: skupno število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo se ne znižuje, »kar pomeni, da se namen in cilji, zaradi katerih je bil ukrep (zakon) sprejet, ne uresničujejo v želenem obsegu«.

Ekonomist dr. Maks Tajnikar je nedavno skupaj z dr. Petro Došenović Bonča izdal učbenik Ekonomika zdravstva. V intervjuju za Reporter pravi, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki bi moral pripraviti reformo zdravstva, znanja na področju zdravstvenega sistema nima. Tajnikarja skrbi, da tega ne spozna premier Robert Golob.

Na Pošti Slovenije izkazujejo 17 milijonov evrov čistega dobička, toda predvsem prebivalci na podeželju imajo od njih vse manj storitev, in še te slabše. Vsa vodstva podjetja v izključni državni lasti namreč že več kot deset let krčijo mrežo »klasičnih« poslovalnic. Poslanstvo Pošte pa je služenje ljudem, ne pa maskimiziranje dobička.

Vlada bo namenila 85 milijonov evrov za investicije v slovenski lesnopredelovalni industriji. Ker ne gre za podjetja v težavah, ekonomist Maks Tajnikar sprašuje, zakaj država s temi sredstvi ne bi pridobila lastniških deležev v podjetjih, v katera bodo investirani v nekaterih primerih celo milijoni. Denar se sicer deli v razpisu za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo.

Levica ima gotovo notranje probleme; vajeni so opozicijske drže, ki jo večina članstva in poslancev še vedno ohranja in jim je pisana na kožo; tisti, ki so v vladi, so v bistvu v težkem položaju. So zdaj nekako sklenili kompromis? Je to korak za dviganje priljubljenosti? Ali pa bodo predsedniške volitve merjenje moči znotraj Levice? Bo to spopad med Mescem in Kordišem?

Dr. Maks Tajnikar, ekonomist, o načrtih novega ministra za zdravje

Ob fokusu medijev na posledice ruske agresije na Ukrajino z vidika energentov, ekonomist dr. Maks Tajnikar v intervjuju za Reporter opozarja na vprašanje hrane. Kriza s hrano je in bo svetovna, sprožila bo velike migracije, nemire. Na področju žit je Rusija največja izvoznica na svetu, Ukrajina je četrta ali peta.

Ekonomist Maks Tajnikar je prepričan, da se stroški drugega tira ne bodo nikoli finančno povrnili, projekt bo požiral davkoplačevalski denar.

Adria Airways je prvič vzletela davnega leta 1961, zadnja leta letela skozi hudo turbulenco in na koncu septembra letos neslavno strmoglavila v stečaj.