»Ker ne gre za reševanje podjetij v težavah, bi pričakoval, da bo država (davkoplačevalci) s temi pogodbami pridobila za 85 milijonov evrov lastniških deležev v podjetjih lesno-predelovalne panoge. Vsi učinki takih državnih podpor bodo namreč v veliki meri zasebni,« je na twitterju opozoril profesor na Fakulteti za ekonomijo ljubljanske univerze in nekdanji minister za gospodarstvo Maks Tajnikar.
Po besedah aktualnega ministra za gospodarstvo Matjaža Hana bomo z 62 investicijami v lesno predelovalnih podjetjih »povečali produktivnost in kapacitete slovenskih podjetij za predelavo lesa in intenzivirali proizvodnjo lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so notranje in stavbno pohištvo, leseni objekti, hiše«.
Stanje v panogi je sicer dobro, pravi Han, v zadnjem desetletju je spodbudno rasla in leta 2021 je skoraj 13.000 zaposlenih v 2500 poslovnih subjektih ustvarilo za 1,8 milijarde evrov čistega prihodka od prodaje. »V primerjavi z letom 2010 so se prihodki od prodaje povečali za 60 procentov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 96 procentov na 42.363 evrov,« je ob predstavitvi investicij ponosno razlagal Han.
62 prejemnikov denarne pomoči države ambiciozno napoveduje znatno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in nova delovna mesta. Gre sicer za investicije, za katere bi se podjetniki in podjetja tradicionalno za denar najprej obrnili na banke, a ker ima država na voljo ravno evropske milijone iz Načrta za okrevanje in odpornost, so razumljivo izkoristili ta vir financiranja in se izognili zadolževanju v bankah.
Med 62 prejemniki najdemo tudi nekaj kar velikih poslovnih subjektov lesno predelovalne panoge. Največ sredstev bo prejelo podjetje Solis Timber d.o.o. iz Straže pri Novem mestu, in sicer kar 3.435.961 evrov za projekt Strong&Solid, državna pomoč pa naj bi pomagala ustvariti osem novih delovnih mest. Sledi podjetje MBS LIST d.o.o. iz Starega trga, ki mu bo država namenila 3.240.472 evrov za »vzpostavitev novih zmogljivosti in razširitev predelovalnih kapacitet linije za žaganje in linije za proizvodnjo opažnih plošč«, s čimer naj bi podjetje zaposlilo deset dodatnih delavcev.
Med večjimi prejemniki državnih sredstev so še samostojni podjetnik Slavko Kastrevec iz Hrušicepri Novem mestu (1.899.510 za projekt Hrušica - čudež narave in nova moč lesne predelave), družba I-LES ISKRA d.o.o. (1.854.740 evrov za investicijo v proizvodno linijo za izdelavo troslojnih vezanih plošč in izgradnjo proizvodne hale), Centernorma predelava lesa d.o.o. iz Šentlenarta pri Mislinji (1.793.226 evrov za »povečanje proizvodnje okenskih lepljencev«), pa ŽIHER d.o.o. (1.456.089 evrov za Lesno predelovalni center ŽIHER LES).
Prejemniki sredstev v zameno za pomoč obljubljajo nova delovna mesta in velik dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Največ zaposlitev, kar 18, obljublja družba ERCEK-B d.o.o., ki bo 237.886 evrov namenilo za gradnjo novega objekta in nakup nove linije lesno-obdelovalnih strojev. Napovedani šampion dodane vrednosti pa je IM-PRESS d.o.o., ki v zameno 349.300 evrov državne pomoči za projekt izdelave ergonomsko oblikovanih sedal stolov podjetno napoveduje kar 52.110 evrov večjo dodano vrednost na zaposlenega.
