Vpogled v delovanje NLB pa vsaj meni kaže, da je to zmedeno in slabo vodena banka, za katero ne moremo reči, kaj sta njena poslanstvo in vizija. Je monopolist na slovenskem trgu in tudi tu slab konkurent, saj izgublja tržni delež. Če razumemo, da so za slovensko go-spodarstvo ključni vstop na tuje trge, priliv kapitala z visoko kapitalsko intenzivnostjo in ustvarjanje proizvodov, ki omogočajo do-seganje visokih cen na tujih trgih, kot sem pred časom opisal v Objektivu (12. december 2025), vidimo, da NLB nima zasnovanega niti enega koraka v te smeri.

Poleg tega z ukinjanjem poslovalnic in bankomatov, skrajševanjem delovnega časa, vsakokratnimi korekcijami aktivnih obrestnih mer, ko je to možno celo le špekulativno, škodi ljudem in izziva tudi vprašanje o smiselnosti državne lastnine v tej banki. Ravnanje NLB v ničemer ne dokazuje, da deluje mimo najslabše tržne prakse v korist slovenskih potrošnikov in davkoplačevalcev, kar upravičuje državo kot lastnika v NLB.

Sem pa bil presenečen, ker je GZS v marcu podelila Brodnjaku priznanje za gospodarske dosežke. Nekaj je moralo biti hudo narobe z ljudmi na GZS, ko so sprejemali to odločitev. Ali so se ustrašili zase? V resnici ni nobenega resnega razloga, da ima država še vedno v njej lastninski delež. NLB je treba v celoti prodati privatnikom. Bomo videli, ali bodo potem menedžerji še lahko govorili, kar jim pade na pamet.

Objektiv