Ali res nastaja tretji blok kot politična alternativa Golobu in Janši? Bi lahko novo koalicijo sestavljali Vladimir Prebilič, Anže Logar, Matjaž Han in Matej Tonin? Tete iz ospredja: kdo vse danes vleče poteze na slovenski politični šahovnici? Teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.

Politika izrablja drugo vojno in razkol za sodobne mahinacije in izključevanja. Premagali smo prvo vojno …, bomo tudi drugo? In sami sebe?

V politiki ni prijateljev. Dosedanji prijatelj Z. Jankovića – M. Kučan – je ravnal prav, ko je presodil, da je ljubljanski župan s podporo Aleksandru Vučiću, srbskemu predsedniku, naredil napako. Še tisoči tako mislijo.

Donald Trump naj bi volitve dobil oz. boljši volilni izid s pomočjo družbenih omrežjih, za kar ga je spodbudil in mu to organiziral najmlajši sin Baron. Da bi si priljubljenost z njimi povečal tudi Robert Golob v Sloveniji? Nisem prepričana.

Robert Golob je prišel na oblast v imenu boja proti Janši, proti janšistom, janšizmu, tega se je lotil pred volitvami in po njih v bistvu bolj agresivno, kot so se komunisti lotevali svojih nasprotnikov.

Don Kihot, obubožani in bistroumni plemič iz Manče, ni več ločil, kaj je fantazija, kaj stvarnost. Idealist, ki je prebral preveč viteških romanov in so mu zmešali pamet, se je odpravil v svet skupaj z oprodo Sančo Panso, se za obuditev viteštva bojeval z mlini na veter in na koncu spoznal, da je zgrešil.

Tokratne volitve medijsko potekajo pravzaprav še bolj odmevno kot zadnje parlamentarne; kandidati nas bombardirajo z vseh strani. Večinoma je bilo tako, da smo »spoznali« predvsem tiste, ki so bili nosilci list, druge pa smo zasledili na seznamih strank, njihovih spletnih straneh, predvsem pa na terenu ali šele na glasovnicah.

Še pred kakšnimi štirimi desetletji smo stavki morali reči »prekinitev dela«. Štrajk, stavka? O tem se v socializmu ni smelo govoriti oz. ni bilo zaželeno. Kako bi v sistemu, v katerem je imel oblast delavski razred – štrajkali? Proti sebi?

Z dolgoletno novinarko in nekdanjo direktorico TV Slovenija Ljerko Bizilj se je o razmerah na nacionalni televiziji pogovarjala Katarina Keček. Večina tistih, ki so protestirali, ki so se razburjali, pričakuje zdaj lustracijo, revanšizem, ugotavlja Biziljeva.

Ko sem bila na predstavitvi knjige Zvezdane Mlakar in Roka Smoleja Pogovori, ki so mi spremenili življenje, sem morala znova veliko razmišljati o nacionalni televiziji. Zanimivo, da so se domala vsakokratni novi TV-oblastniki vselej najprej lotili razmeroma uspešnih programov in oddaj.

Ko bo izšlo to besedilo, bomo vedeli, kdo bo na vrhu slovenske države.* Po anketah sodeč, bo to N. Pirc Musar. Če bo predsednik A. Logar, bi si želela, da bi bil takšen, kot smo ga spoznali v predvolilni kampanji, spravljiv in vključujoč tudi drugače misleče. Če bo to N. Pirc Musar, pa bi si želela, da bi presegla preteklo ravnanje: četudi ni bila v nobeni stranki, nisem zaznala, da se ne bi praviloma vselej postavila na eno stran, celo bolj, kot bi bila v kateri od levih strank.

Vsakokratne volitve imajo svojo vsebino, povedo marsikaj o politiki in o nas. Tokratni prvi krog predsedniških volitev je povedal, da je skorajda polovici državljanov, volivcev vseeno, da jih ne zanima, kdo bo predsednik, četudi je zdaj volilo več ljudi kot leta 2017.

Pisati o nacionalni televiziji pogosto pomeni ponavljati se, domala vse teme in problemi so že leta dokaj enaki. No, zdaj je na programu nekaj, kar naj bi bilo novo: Panorama; vanjo pa so »vtaknili« še kakšno oddajo, ki je bila prej na prvem programu, npr. Kodo.

Veš, Matjaž, boš, Matjaž, si si zagotovil dobro pozicijo, Matjaž (Han – SD), samo da ti bo Golob dovolil … Hvala, Franc, veliko veš, Franc (Breznik – SDS), več od mene … Tako nekako je potekal dialog med Matjažem in Francem na zaslišanju kandidata za gospodarskega ministra M. Hana. Kar šok, kajne!?

Oblast smo tokrat dobili na rednih volitvah. Zadnja leta smo bili bolj vajeni protestov, vodnih topov, predčasnih volitev … In nič posebnega se ni zgodilo v primerjavi s prejšnjimi volitvami, mnogi namreč v svojih analizah vidijo premik volilnega telesa na levo: slovenski volivci so bili in so večinoma na levi, približno tretjina je na desni in tudi tokrat je bilo tako. In desnica ni dobila nič manj kot v preteklosti, prej kakšen mandat več.

Nedvoumno je Rado Pezdir opravil veliko delo z raziskovanjem vzporednih ekonomskih mehanizmov v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi je to javno razkril kar sam Niko Kavčič, ki je to vzporedno ekonomijo v okviru Udbe, državne varnosti, po letu 1950 tudi vodil.