Kar mravljince dobim, ko me znanci nevljudno seznanjajo z besedami: »To je pa hči Josipa Vidmarja,« je ogorčena Živa Vidmar. Ko se to pripeti, »s prikritim besom« doda še, da je tudi hčerka Nade Vidmar.

Po prevzemu vodstva KPJ se je Tito najprej posvetil odločnemu spopadu z vsemi »frakcionaši«, »oportunisti«, »saboterji« in »omahljivci« v partiji. Ta spopad je poznal različne metode »boja«. Prva med njima je bila metoda prepričevanja, ki je bila v celoti uspešna v Sloveniji.

Josip Broz Tito je pri likvidacijah tekmecev v komunistični partiji uporabljal enake metode kot zloglasni sovjetski diktator Stalin.

Zahteven in kritičen pri delu, doma pa miren in vesel človek, je svojega očeta Borisa Kidriča opisala Marjetka Kidrič.

Eno najbolj povednih, a tudi eno najmanj problematiziranih poglavij v zgodovini Komunistične partije Jugoslavije v 30. letih prejšnjega stoletja je poglavje o Petku Miletiću, organizacijskem sekretarju te partije. Kdo je bil in kakšna je bla njegova usoda.

Smrt fašizmu – svoboda narodu! ni komunistični pozdrav, saj so ga uporabljali prvi slovenski protifašistični borci, povezani v organizaciji TIGR, to so kratice za Trst, Istro, Gorico in Reko.

Ko je Milan Kučan partijo prepustil naslednikom, je bila pred Janezom Janšo še tridesetletna graditev svoje Organizacije. Kučan in Janša sta si antagonista. Kako njuno soodvisnost vidi filozof Slavoj Žižek?

Dejan Steinbuch, publicist, o gnilobi slovenske levice, ki jo je razgalila ruska agresija na Ukrajino

Naš gost je bil tokrat Igor Kršinar, dolgoletni novinar Reporterja, s katerim smo 4. julija posneli dve oddaji. V prvi je predstavil svoj knjižni prvenec Komu je bil na poti Ivan Kramberger. Igor velja za odličnega poznavalca življenja, politične poti nekdanjega predsedniškega kandidata in dobrotnika Ivana Krambergerja.

Župan Moravč Milan Balažic je prehodil vse možne politične poti: od pravovernega komunista do samozvanega liberalca in danes skrajnega desničarja, ki svari pred tako imenovano globoko državo.

O izvoru Josipa Broza-Tita, ki je vladal komunistični Jugoslaviji med letoma 1945 in 1980, se je spletlo veliko za lase privlečenih zgodb. Večina jih je na tako trhlih temeljih, da se že od daleč vidi, da so plod sleparskih šarlatanov z bujno domišljijo. Ena od najbolj absurdnih izmišljotin je zgodba o tem, da je bil v resnici nezakonski sin legendarnega britanskega državnika Winstona Churchilla.

»Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo,« so besede radosti, ki jih je na dan plebiscita 26.12.1990 izrekel vodja Demosa dr. Jože Pučnik. Vedno za nekaj gre. Včasih uspe, drugič ne. Kar se samostojnosti Slovenije tiče, nam je uspelo, bolj me skrbi naša še vedno mlada demokracija. Zato težko pričakujem aprilski volilni dan, ko bo priložnost, da kaj v tej smeri storimo.

Na Kitajskem partijska oblast pod vodstvom Xi Jinpinga zadnje leta krepi nadzor nad državljani. Še zlasti je oblastnike v Pekingu strah tega, da bi nezadovoljni državljani spodkopavali njihovi oblast na internetu. To skušajo preprečiti s strogo cenzuro in omejevanjem dostopa do kočljivih vsebin na strežnikih zunaj Kitajske.

"Ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo/prikrivajo dejstva?" je v javnem pismu vprašal direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Kritičen je do uporabe materiala muzeja v oddaji TV Slovenija Spomini, v kateri je nastopil pravnik in zdravnik Miloš Kobal - Dežmana je zmotila predstavitev Kobalove vloge med in po drugi svetovni vojni.

Več kot tisoč Rusov, med njimi vidnejši člani Komunistične partije, se je včeraj zbralo v središču Moskve, kjer so protestirali proti prevaram na volitvah, na katerih je po uradnih podatkih slavila vladajoča Enotna Rusija. Policija je pred tem aretirala več aktivistov.

Kam je šel denar od tihotapljenja, od ilegalne trgovine Službe državne varnosti (Udbe), kaj je z deviznimi računi v tujini iz petdesetih let 20. stoletja? Kaj je z vsem premoženjem, ki sta ga ustvarila predvsem Niko Kavčič in ga je potem leta 1955 prevzel Ivan Maček - Matija in je vse skupaj trajalo vsaj do leta 1990, ko se je prelevilo v tranzicijsko plenjenje? Kavčičevi odgovori na to vprašanje so bili bolj ali manj direktni: »Denar ima ta mlade. Tisti denar je pač vršil svojo vlogo. Denar se je na novo delal. V Sloveniji je bilo dosti hmelja, lesa, živine. Vse to se je izvažalo. Vse to je ustvarjalo tudi devizne fonde. Maček iz svoje trdnjave pod zemljo ni mogel delati brez denarja in deviz …«