Kot nam je povedal Marko Bidovec, predsednik upravnega odbora Ustanove fundacija bazoviške junaki in ostale žrtve fašizma, je tigrovski pozdrav pozneje ukradlo komunistično vodstvo v Osvobodilni fronti, in tako je to postal uradni pozdrav vsega partizanskega gibanja v Jugoslaviji.
»Kolikor so mi povedali zdaj že pokojni tigrovci iz zamejstva (vse po spominu in ustnem izročilu), naj bi bili avtorji tega gesla Vekoslav Španger, Drago Žerjal, učitelj Andrej Šavli in Zvonimir Miloš. Morate pa razumeti, da je bila to tajna organizacija, da zaradi varnosti niso delali zapisnikov, da so na terenu delovali kot trojke, da trojka celo sosednje trojke ni poznala. To je bil varnostni ukrep, če bi prišlo do odkritja katere od trojk, saj so vse kruto mučili,« nam je razložil Bidovec.
Njegov prastric Ferdo Bidovec je bil skupaj s tigrovskimi soborci Franjem Marušičem, Zvonimirjem Milošem in Alojzom Valenčičem po prvem tržaškem procesu leta 1930 ustreljen v Bazovici nad Trstom. Organizacija TIGR je nastala leta 1927, ko se je na Nanosu srečala skupina primorskih Slovencev, ki se je odločila za upor proti italijanskemu fašizmu in poitalijančevanju Slovencev in Hrvatov v takratni Julijski krajini.
Bila je nadstrankarska, saj je dobro sodelovala tako z duhovščino kot tudi s komunisti. Večinoma so bili povezani s takratno jugoslovansko obveščevalno službo, nekateri tudi z britansko. Napadali so fašistične ustanove in patrulje in izvajali sabotaže. Pri tem so se organizirali v trojke po zgledu Irske republikanske armade (IRA), kar so pozneje prav tako prevzeli komunisti oziroma partizani. Trojke so se nato povezovale v celice, sektorje in srenje.
Leta 1938 so celo pripravljali atentat na fašističnega diktatorja Benita Mussolinija med obiskom v Kobaridu, vendar ga niso izvedli, ker je bilo okoli njega preveč civilistov.
Do začetka druge svetovne vojne so italijanski fašisti zatrli organizacijo, leta 1941 so po drugem tržaškem procesu na Opčinah usmrtili še pet tigrovcev, med njimi tudi komunista Pinka Tomažiča. Skupina pod vodstvom Danila Zelena pa se je umaknila na Notranjsko in se kmalu po začetku italijanske okupacije 13. maja 1941 na Mali gori zapletla v spopad z italijansko orožniško skupino. Zelen je v boju padel, njegova soborca Ferdo Kravanja in Anton Majnik pa sta zbežala in se pozneje pridružila partizanov.
Nekateri tigrovci so zavrnili sodelovanje v odporniškem gibanju pod vodstvom komunistov. Čeprav so bili prvi borci proti fašizmu, Tigra niso povabili v Osvobodilno fronto. Tudi po vojni niso izpostavljali njihove vloge v boju proti fašizmu, status borca so dobili le tisti, ki so se pridružili partizanom.
Celo aktualna ministrica Asta Vrečko je na Čebinah pozabila na prve borce proti fašizmu. To niso bili komunisti Edvarda Kardelja, ampak TIGR. Najbolj žalostno pa je, da celo Primorca (zgodovinar) Jože Možina in Dimitrij Rupel ne vesta, čigav pozdrav je bil Smrt fašizmu – svoboda narodu!
