Na predlog kolegov stolnih kanonikov je prelata dr. Janeza Grila prav pred letom, 19. januarja 2024, novomeški škof Andrej Saje imenoval za 34. prošta stolnega kapitlja. V intervjuju včasih hudomušno pripoveduje o svoji bogati življenjski in duhovniški poti. Od materinega pouka pred odhodom v šolo (naj ne verjame, če mu bodo rekli, da ni Boga …) do ekonoma novomeške škofije.

V letu 2025 bi morali vsi, ki v tej državi kaj veljajo, ne samo predsednica republike Nataša Pirc Musar, povzdigniti svoj glas! Ne glede na politično zlizanost z ljubljanskim županom tudi predsednik vlade Robert Golob, pa tudi nekdanji predsednik države in partije Milan Kučan, ki ima na Zorana Jankovića še največji vpliv, saj vseskozi uživa njegovo brezpogojno politično podporo. Odnos do mrtvih je eno od temeljnih civilizacijskih vprašanj. Odrekati mrtvim pravico do groba pa je globoko zavržno, barbarsko početje!

V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo nocoj odprli razstavo, posvečeno pobojem v jami pod Macesnovo gorico ob koncu druge svetovne vojne. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa bo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije je s člani vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč zaslužen za prekope zamolčanih žrtev. Novinarjem je Jože Dežman včeraj predstavil zahtevno delo pri izkopu ostankov žrtev v breznu pod Macesnovo gorico. Za to veliko humanitarno delo bi si zaslužil državno odlikovanje – še najbolje kar vsa njegova komisija. Toliko bolj, ker je iz rok predsednika Boruta Pahorja medaljo za hrabrost leta 2014 prejel rudar Mehmedalija Alić – po razkritju Hude jame, ki je seveda zasluga Dežmanove komisije.

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je včeraj obiskal morišče pod Macesnovo Gorico v Kočevskem Rogu. Ob tem je izrazil pričakovanje, da država in pristojne službe poskrbijo za dostojen pokop vseh umorjenih med drugo svetovno vojno in po njej, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.

V Jamarskem klubu Novo mesto so v preteklih letih med pregledovanjem terena v Kočevskem rogu pogosto naleteli na črna odlagališča, predvsem v vrtačah in jamah. Skupaj so jih evidentirali 40, ki jih nameravajo zdaj skupaj z družbo Slovenski državni gozdovi počistiti. Na treh so to že naredili, druga bodo počistili v prihodnjih tednih.

Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pridigi na današnji vsakoletni spominski slovesnosti za pobite v Kočevskem rogu opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje.

Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu se bo danes ob 11. uri začela obletna spominska slovesnost z mašo za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo prireja Nova Slovenska zaveza. Mašo bo daroval upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, zbrane bo nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin.

Kaj za spravo oziroma pomiritev vsaj s simbolnimi gestami lahko narede politiki, tisti na vrhu, ki naj bi bili za zgled, pa čeprav niso moralne avtoritete, kot je zase dejal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor? Nekatere politike na levici, ko so se zdaj znašli v opoziciji, smo vprašali, na katerih spominskih krajih so bili.

Jamarji so v enem od kraških brezen v Kočevskem rogu odkrili človeške posmrtne ostanke. Gre za ostanke najmanj 35 oseb, verjetno pa jih bodo izkopali še več deset. "Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu," je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Ob Roškem breznu pod Macesnovo gorico je potekala obletna spominska maša za žrtve množičnega pomora Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu. Slavnostna govornika sta bila predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša, mašo pa je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Čeprav je bilo predvideno, da bo po današnji obletni spominski maši (začne se ob deseti uri dopoldne) in na slovesnosti, na kateri se spominjajo množičnega pomora Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu pred 75 leti, zbrane nagovoril predsednik društva Nova slovenska zaveza Matija Ogrin, bosta govornika predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša.

Na ostankih žrtev vrženih v jamo pod Macesnovo gorico leži še nekaj metrov nasutja, ki naj bi ga odstranili prihodnje leto in pričeli s prekopom žrtev. Ker se vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč spet spopada z oviranjem dela, se je obrnila na premiera Marjana Šarca. Kaj pričakuje od njega in koga naj zamenjajo?

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je danes predstavila doslej opravljena dela in raziskave na območju brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Rezultati raziskav potrjujejo pričevanja nekaterih preživelih, ki so se uspeli rešiti, da gre za morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov.

Da bi bil omogočen dostop do posmrtnih ostankov okoli 1.500 pomorjenih domobrancev vrženih v Jamo pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, je Komunala Kočevje s podizvajalci do zdaj iz jame odstranila že okoli tisoč kubičnih metrov kamnine. V globini okoli dvajset metrov so že naleteli na plast posmrtnih ostankov.

21. in 22. septembra revija Reporter organizira ekskurzijo oziroma romanje po poteh komunističnih zločinov. Ogledali si bomo Spominski park Teharje, rudnik Hudo jamo, grad Rajhenburg, Marijino romarsko svetišče na Zaplazu, grobišče pod Krenom v Kočevskem rogu, spomenik domobrancem v Grahovem, Korenčanovo klavnico v Logatcu in Rovte.