Zakon o zaščiti živali: veterinarji in kmetje imajo pripombe

Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Med drugim zakon predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.

Ena izmed predlagateljic zakona, poslanka Levice Tatjana Greif, je pojasnila, da je glavni cilj večja zaščita živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je spomnila, da vlada osnovna izhodišča zakona podpira, so pa potrebne spremembe oziroma dopolnitve nekaterih predlaganih rešitev.

Člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na seji podprli več dopolnil koalicijskih poslanskih skupin, s katerimi so predlagatelji naslovili številne pripombe zakonodajno-pravne službe DZ. Vloženi predlogi po besedah predstavnice zakonodajno-pravne službe Sladjana Ješić sicer ne odpravljajo njihovih pomislekov v zadostni meri. Besedilo zakona je tako na več mestih preveč nejasno, nekatere predlagane rešitve pa so sporne tudi z ustavnega vidika, so ocenili.

S sprejetimi dopolnili se institut pooblaščenega svetovalca spreminja v institut kvalificiranega prijavitelja. Tako je že iz imena razvidno, da gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih, je dopolnilo obrazložila koalicija. Ob tem določa, da prijavitelj ne sme vstopiti na zasebno zemljišče, zaradi varstva osebnih podatkov pa so lahko na fotografijah zajete samo živali, ne pa tudi ljudje.

Predlog zakona po novem določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države. Posebno enoto bo po predhodnem soglasju pristojnega ministra imenoval direktor upravnega organa pristojnega za veterinarstvo, v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Prvotno je predlog zakona predvideval tudi obvezno čipiranje mačk, a so člani odbora s sprejetimi dopolnili to ureditev iz zakona umaknili.

Predstavniki veterinarske stroke in kmetijstva predlagani noveli kljub sprejetim dopolnilom niso naklonjeni, saj menijo, da v pravni red vnaša veliko nejasnosti in odpira možnosti za nesporazume.

V zavetiščih so do predlaganega zakona skeptični, saj, kot so opozorili, se premalo pozornosti posveča vprašanju finančnih posledic zakona. Opozorili so tudi na težave s prepolnimi zavetišči.

Predstavniki društev za zaščito živali pozdravljajo uvedbo kvalificiranega prijavitelja. Kot poudarjajo, s tem zgolj dobivajo pravno podlago za dejavnosti, ki jih že vrsto let izvajajo. Naklonjeni so tudi video nadzoru v klavnicah, ki je, kot so pojasnili, uveden že v številnih drugih državah.

Predloge novele in dopolnil so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin. V opozicijskih SDS in NSi predloga novele in vloženih dopolnil niso podprli, saj pritrjujejo ocenam strokovnih organizacij, da je zakon pomanjkljiv in v praksi neizvedljiv. Po mnenju opozicijskih poslancev bi bilo treba predlog novele umakniti in pripraviti novega.

Člani odbora so podprli tudi predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki predvsem posega v volitve organov zbornice. Predlog novele so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda).

Po njenih besedah želijo s predlagano novelo preprečiti poseganje politike v delovanje zbornice. KGZS je namreč v prvi vrsti cehovsko združenje, po njihovem mnenju pa javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, je poudarila.

Na odboru sta bili sprejeti dopolnili koalicijskih poslanskih skupin Svobode in Levice, s katerim se omejitev imenovanja osredotoča le na ključne organe zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike.

V KGZS so kritični, da je zakon kljub sprejetim dopolnilom nesprejemljiv, saj posega v avtonomijo zbornice, ne odpravlja neskladnosti z ustavo, obenem pa so predlagane spremembe neizvedljive, je predstavil predsednik KGZS Roman Žveglič. Predlagane novele zakona prav tako ni podprla komisija državnega sveta za kmetijstvo.

Več pomislekov glede predlagane novele so izrazili tudi v zakonodajno-pravni službi, kjer so med drugim izpostavili, da elementi, bistveni za oceno skladnosti predlagane rešitve s splošnim načelom sorazmernosti, v zakonodajnem gradivu niso pojasnjeni.

Tudi predlogu novele zakona o KGZS so nasprotovali opozicijski poslanci, ki so se pridružili kritikam zakonodajno-pravne službe in KGZS.