Iranske oblasti so danes potrdile, da sta bili na ukrajinsko potniško letalo, ki ga je pred dvema tednoma pri Teheranu po pomoti sestrelila iranska revolucionarna garda, izstreljeni dve raketi. V tragediji je umrlo vseh 176 ljudi na krovu.

Iran bo črni skrinjici potniškega letala, ki so ga pomotoma sestrelili prejšnji teden, predal Ukrajini, je sporočil vodja iranske agencije za varnost civilnega letalstva Hasan Rezajfar. Za to so se odločili na zahtevo Ukrajine. Če sami ne bodo zmogli analize skrinjic, ki sta poškodovani, pa ju bodo poslali v Francijo, je nakazal.

Kanadski zunanji minister Francois-Philippe Champagne je včeraj v Londonu obljubil, da bodo pritisnili na Iran za odgovore glede zmotne sestrelitve ukrajinskega potniškega letala. Skupaj s predstavniki drugih držav, katerih državljani so umrli v sestrelitvi, je v skupni izjavi pozval k temeljiti in transparentni mednarodni preiskavi.

Odbor DZ za zunanjo politiko je danes na zahtevo Levice, ki je opozorila na "hlapčevsko držo" slovenske zunanje politike do ZDA, na nujni seji razpravljal o politiki ZDA na Bližnjem vzhodu in do Irana. Zavrnil je predloge Levice, da bi obsodil uporabo vojaške sile ZDA ter da bi vlado pozval, naj izrazi nasprotovanje politiki Washingtona do Irana.

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je danes priznal, da so prvih nekaj dni po sestrelitvi ukrajinskega potniškega letala Irancem lagali, ko so kot razlog navajali tehnično napako. Delno krivdo za tragedijo je pripisal ZDA.

Iranske oblasti so danes sporočile, da so v povezavi s sestrelitvijo ukrajinskega potniškega letala aretirali nekaj ljudi. Letalo je minuli teden nekaj minut po vzletu s teheranskega letališča po pomoti sestrelila iranska revolucionarna garda, pri čemer je umrlo vseh 176 ljudi na krovu, večinoma iranskih in kanadskih državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je likvidacijo poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Kasema Solejmanija odobril že pred sedmimi meseci, poročajo ameriški mediji. Obrambni minister ZDA Mark Esper pa je v nedeljo priznal, da ni bil seznanjen z dokazi ali poročili o Solejmanijevih grožnjah štirim ameriškim ambasadam.

Hrvaški premier Andrej Plenković bo danes dopoldne v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavil prednostne naloge polletnega predsedovanja Svetu EU, ki ga je Hrvaška prevzela s 1. januarjem. Popoldne pa bodo evropski poslanci med drugim razpravljali o razmerah v Iraku in Iranu ob zaostritvi odnosov med Washingtonom in Teheranom.

V iranski prestolnici Teheran se je tudi v nedeljo zbrala množica protestnikov zaradi sestrelitve ukrajinskega letala. Po poročanju iranske tiskovne agencije Ilna se je na osrednjem trgu Asadi zbralo okoli 3000 ljudi, ki so protestirali, ker je iranski režim skušal prikriti informacije o sestrelitvi letala.

Edina nosilka olimpijske kolajne iz Irana v ženski konkurenci, Kimia Alisadeh, je iz političnih razlogov zbežala iz države, poroča nemška tiskovna agencija Dpa. Iranska agencija Isna pa piše, da je odšla na Nizozemsko.

Ameriški obrambni minister Mark Esper je včeraj dejal, da je predsednik Donald Trump po eskalaciji napetosti v zadnjih tednih pripravljen na pogovore z Iranom brez predpogojev. Trump je sicer včeraj znova opozoril iranske voditelje, naj ne pobijajo protestnikov. Ti so se znova zbrali na demonstracijah zaradi sredine sestrelitve ukrajinskega letala.

V Teheranu so v soboto potekali študentske demonstracije zaradi sestrelitve ukrajinskega letala. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je iranska policija med protesti za nekaj časa pridržala tudi britanskega veleposlanika, protestnike pa razgnala, ker da so vzklikali protirežimska gesla. Uradni London je zaradi dogodka že protestiral.

Nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes pogovarjala o razmerah na Bližnjem vzhodu, Libiji, Ukrajini in plinovodu Severni tok 2. Glede slednjega sta prepričana, da ga bodo zgradili kljub sankcijam ZDA. Nemška kanclerka je tudi komentirala priznanje Irana, da je nenamerno sestrelil ukrajinsko potniško letalo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je ukazal vojski, da ugotovi vse "pomanjkljivosti", ki so vodile do sestrelitve ukrajinskega potniškega letala. Naložil ji je, da naredi vse potrebno, "da se takšna nesreča ne bi več ponovila," je danes poročala državna tiskovna agencija Fars. Svojcem umrlih je izrazil "iskreno sožalje".

Ukrajina in Kanada sta od Teherana zahtevali temeljito preiskavo in kaznovanje odgovornih, potem ko je Iran danes priznal, da je njegova vojska v sredo nenamerno sestrelila ukrajinsko potniško letalo, pri čemer je umrlo vseh 176 ljudi na krovu. Kijev od Teherana pričakuje tudi plačilo odškodnine in uradno opravičilo.

Iran je danes priznal, da je iranska vojska v sredo nenamerno sestrelila ukrajinsko potniško letalo blizu Teherana, pri čemer je umrlo vseh 176 ljudi na krovu. Vojska je sporočila, da je šlo za človeško napako, potem ko se je letalo približalo občutljivemu vojaškemu območju. Iranski voditelji so se opravičili in napovedali kaznovanje odgovornih.

Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Televizijo Slovenija spregovoril o predčasni vrnitvi kontingenta iz Iraka. Izpostavil je, da je Slovenija verodostojna zaveznica mednarodnih sil, ima pa kot suverena država pravico presojati o varnosti svojih vojakov. Opozoril je še na vojaško nepovezanost EU, ki ima zaradi tega šibek vpliv.

Časopis New York Times je na spletni strani objavil posnetek sredine sestrelitve ukrajinskega potniškega letala. Pred tem sta to možnost javno naznanila kanadski premier Justin Trudeau in britanski premier Boris Johnson. Vse več je dokazov, da naj bi šlo za napako iranske protiletalske obrambe.

Kanadski premier Justin Trudeau je na novinarski konferenci v Ottawi dejal, da imajo obveščevalne dokaze o tem, da je ukrajinsko letalo v sredo zjutraj nad Teheranom sestrelila iranska protizračna raketa, najverjetneje pomotoma. V strmoglavljenju potniškega letala je umrlo 176 ljudi, med njimi 63 kanadskih državljanov.

Premier Marjan Šarec je po iranskem napadu na bazo v Iraku, v kateri so bili tudi slovenski vojaki, dejal, da Slovenija ostaja na vseh misijah. Kot je poudaril, so misije tisto, kar zvišuje ugled Slovenske vojske in Slovenije v svetu. "Če smo verodostojen partner, potem se moramo obnašati tako, da naši partnerji računajo na nas," je poudaril.