Izrael je v nizu novih napadov na Iran danes med drugim ciljal podzemni jedrski objekt Fordo, ki so ga pred tem v nedeljo napadle ZDA, zloglasni zapor Evin in sedež paravojaške milice Basidž v prestolnici Teheran. Izraelski obrambni minister Israel Kac je napade z vidika silovitosti opisal kot brez primere.

Cene nafte so med današnjim azijskim trgovanjem dosegle petmesečni vrh. Navzgor jih je potisnila zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, potem ko so ZDA konec minulega tedna napadle iranske jedrske objekte. Trgovci z nafto se namreč bojijo, da bo stopnjevanje konflikta pripeljalo do omejitev dobav črnega zlata.

Predsednik ZDA Donald Trump je v nedeljo zvečer na svojem družbenem omrežju Truth Social namignil, da bi lahko v Iranu prišlo do spremembe režima. Člani njegove vlade so v nedeljo čez dan zatrjevali, da sobotni zračni napadi na tri iranske jedrske objekte niso bili namenjeni spremembi režima. Nekdanji ameriški predsednk George W: Bush je v začetku tisočletja prav tako fantaziral o spremembah režimov na Bližnjem vzhodu in v Aziji - Trump bi ga oahko vprašal, kako se je to končalo.

Janez Pogorelec je v nedeljo zjutraj čakal, da se bo na nacionalni RTV kdo prebudil in objavil novico o ameriškem napadu na Iran

ZDA trdijo, da so v nočnih napadih na iranske jedrske objekte uničile iranski jedrski program, da pa niso v vojni z Iranom. Kakšno škodo so napadi povzročili, še ni znano. Iran bi lahko v odgovor na napad zaprl strateško pomembno Hormuško ožino. Iz sveta medtem prihajajo pozivi k umiritvi razmer in vrnitvi za pogajalsko mizo.

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je bila podložena z obljubo, da »Najprej Amerika« pomeni tudi konec tveganih in dragih spopadov v tujini. Njegovo navidezno mirovništvo je (bilo) odmik od ustaljenih politik tako republikancev kot demokratov, zato je del njegovega gibanja MAGA bojeviti zasuk proti Iranu označil za izdajo protivojnega mandata. A tako kot vedno ne gre za strateško odločitev, temveč še eno muhavost voditelja brez jasne strategije.

Petek, trinajsti junij, je dan, ko se je začel obračun z iransko teokracijo. Sprva se je zdelo, da gre za solistično akcijo Izraela, ki je s »preventivnim« napadom na iranske jedrske zmogljivosti zagotovo preusmeril pozornost iz zanj zelo problematične Gaze. A že po prvih dneh ni bilo več dvoma, da je v ozadju vojaške operacije še precej več in da se ni začela brez tihe privolitve Strička Sama.

V napadih na iranske jedrske objekte, ki jih je minulo noč ukazal ameriški predsednik Donald Trump, je bil uničen iranski jedrski program, je danes na novinarski konferenci dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Ob tem je pozval iranske voditelje, naj si prizadevajo za mir, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vodilni ameriški demokrati so kritični do odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa za napad na cilje v Iranu. Trumpu očitajo predvsem, da za dovoljenje za uporabo sile ni zaprosil kongresa, poročajo tuje tiskovne agencije.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da po današnjih napadih ZDA na Iran ni zaznala povečanega sevanja ob iranskih jedrskih objektih. Direktor agencije je zatem za ponedeljek sklical izredno zasedanje sveta guvernerjev IAEA.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA napadle tri iranske jedrske objekte, vključno s podzemnim objektom bogatenje urana v Fordovu. Trump grozi, da bo napadov še več, če se Iran ne bo odločil za mir.

Ajatola Ali Hamenej, 86-letni trenutni vrhovni voditelj Irana, je figura, ki je že skoraj štiri desetletja v središču iranske politike in religije. Njegova moč in vpliv sta postala resno ogrožena, saj so v zadnjih dneh številni njegovi ključni vojaški in varnostni svetovalci izgubili življenje v izraelskih zračnih napadih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek menil, da Evropa ne more pomagati pri razrešitvi izraelsko-iranskega konflikta. Pri tem je ponovil, da ima Teheran dva tedna, da se izogne ameriškim napadom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dokler se bodo izraelski napadi nadaljevali, Iran ni pripravljen na pogovore z ZDA o svojem jedrskem programu, je v danes objavljenem pogovoru z iransko državno televizijo dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. V Ženevi naj bi se sicer danes srečal z zunanjimi ministri Velike Britanije, Nemčije in Francije ter zunanjepolitično predstavnico EU.

Zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so iz Irana umaknili diplomatsko osebje slovenskega veleposlaništva v Teheranu in njihove družinske člane. Poudarili so, da gre za začasen umik, ki ne pomeni spremembe v diplomatskih odnosih z islamsko republiko ali spremembe statusa veleposlaništva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zvečer odobril načrte za napad na Iran, a dokončne odločitve o tem še ni sprejel, ob sklicevanju na neimenovane uradnike poročajo ameriški mediji. Po navedbah virov je Trump zadržal odločitev o napadu v primeru, da bo Teheran pristal na opustitev svojega jedrskega programa.

Kako se bo pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami sestavila slovenska notranjepolitična križanka. Je bil finančni zlom gospodarskega imperija mariborske nadškofije res zarota judežev, nekdanji dolgoletni ekonom Mirko Krašovec pa grešni kozel? Zakaj je Izrael napadel Iran in ali je to lahko začetek konca teokratskega režima v Teheranu? To so teme, ki jih v novi epizodi Reporter podkasta obdelata Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes ZDA posvaril pred vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru, ki ga je prebral napovedovalec, je sporočil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na "vsiljen mir". Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je tudi sporočil, naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.

Vrata ameriškega veleposlaništva v Izraelu bodo zaradi varnostnih razmer od danes do petka zaprta, je v torek sporočila ambasada s sedežem v Jeruzalemu. Zaprtje sledi napovedani krepitvi vojaške prisotnosti ZDA v regiji ob vse glasnejših ugibanjih o ameriški intervenciji proti Iranu.

Blizu Calgaryja v Kanadi se je v torek brez sklepne deklaracije končal letošnji vrh gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ker se ZDA niso strinjale z delom osnutka, ki je obsojal Rusijo zaradi vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Ameriški predsednik Donald Trump je vrh predčasno zapustil že v ponedeljek.