V Iranu bodo usmrtili moškega, ki je z vohunjenjem za ZDA in Izrael pomagal pri likvidaciji iranskega generala Kasema Solejmanija v začetku leta, so danes sporočile pristojne oblasti.

Iransko zunanje ministrstvo je danes pozvalo ZDA, naj ustavijo nasilje nad lastnim narodom. Ameriška mesta že več dni pretresajo protesti proti policijskemu nasilju po smrti temnopoltega osumljenca v Minneapolisu. Lani in letos so sicer Iran pretresali divji protesti, ki jih je spodbudila rast cen goriva, prerasli pa so v protirežimske proteste, v katerih so demonstranti zahtevali padec vlade in iranskega vrhovnega verskega voditelja ajatole Hameneja. Oblast je proteste brutalno zatrla, žrtev je bilo na stotine.

Hrvaški veleposlanik v Teheranu Drago Štambuk je v pogovoru za Večernji list dejal, da na podlagi številnih nedavno dostopnih virov in dejstev, verjame, da je stara Perzija hrvaška pradomovina. Imenovala se je Harahvatia, grško Arachosia ali Bela Indija. Trdi, da je tudi poimenovanje Hrvat staroiranskega porekla.

Nemška vlada je prepovedala aktivnosti proiranske libanonske milice Hezbolah na nemškem ozemlju in jo označila za šiitsko teroristično organizacijo, je danes sporočil nemški notranji minister Horst Seehofer. Policisti so zgodaj davi tudi preiskali štiri mošeje in društva, v katerih naj bi delovali šiitski islamisti.

Okužbe s koronavirusom in smrti zaradi bolezni covid-19 v ZDA še naprej naraščajo, čeprav se pozitivne novice iz najbolj prizadete zvezne države New York nadaljujejo. V ZDA se je doslej s koronavirusom potrjeno okužilo več kot 826.000 oseb, zaradi covida-19 pa jih je umrlo več kot 45.000.

Po svetu so lani v 20 državah izvršili najmanj 657 smrtnih kazni, kar je najmanj v zadnjih desetih letih, v danes objavljenem poročilu ugotavlja mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI). V nekaterih državah se je medtem lani število usmrtitev zvišalo, pri čemer AI še posebej skrbi Savdska Arabija.

Iran namerava konec prihodnjega tedna omiliti ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, je danes napovedal iranski predsednik Hasan Rohani. V Iranu, ki je ena najhuje prizadetih držav v pandemiji koronavirusa na svetu, je sicer doslej zaradi covida-19 umrlo več kot 3600 ljudi, potrdili pa so 58.226 okužb z novim koronavirusom.

Ameriški kongres je v sredo dokončno potrdil predlog zakona, s katerim bi preprečili predsedniku Donaldu Trumpu, da bi napadel Iran brez privolitve kongresa. Trump bo sicer skoraj zagotovo uporabil veto proti tej resoluciji, čeprav vodilni demokrati upajo, da bo izpolnil svoje obljube, da bo končal ameriške vojne.

Od konca januarja dnevno spremljamo kaj se dogaja po svetu s koronavirusom. Začelo se je v kitajskem Wuhanu. Mnogi so od takrat samo skomignili z rokami in morda pokomentirali kaj v stilu: to bo isto kot je bila ptičja gripa ali prašičja. Danes vidimo, da ni tako. Ne samo po Kitajski, virus se širi že po 115 državah, na vseh celinah (z izjemo Antarktike).

Po prvih delnih in neuradnih izidih petkovih parlamentarnih volitev v Iranu so v prednosti konservativci. Po poročanju iranske tiskovne agencije Fars naj bi zasedli več kot polovico doslej preštetih sedežev v madžlisu. Končni izidi volitev, ki jih je zaznamovala nizka udeležba, naj bi bili znani nocoj ali v nedeljo.

Francosko-iranska znanstvenica Fariba Adelkhah, ki je od junija lani zaprta v Iranu, je zaradi gladovne stavke v zelo šibkem zdravstvenem stanju, je sporočil odbor s sedežem v Parizu, ki se zavzema za njeno izpustitev.

Iran je prekinil sodelovanje z Ukrajino v preiskavi okoliščin sestrelitve ukrajinskega potniškega letala nad Teheranom prejšnji mesec. Pred tem je Kijev Teheran obtožil, da je že od vsega začetka vedel, da je bilo letalo sestreljeno in da ni šlo za nesrečo. To naj bi dokazovali posnetki, ki so v nedeljo prišli na dan, poroča britanski BBC.

Število ameriških vojakov, ki so bili v začetku meseca poškodovani v iranskem napadu v Iraku, se je povečalo na 50, je v torek sporočil Pentagon. Število bi se lahko še spremenilo.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je zavrnil mirovni načrt za Bližnji vzhod, ki ga je danes predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, ga bodo poslali na "smetišče zgodovine". Zavračajo ga tudi v Iranu, v Ankari so ga označili za "mrtvorojenega", v Moskvi pa so pozvali k neposrednim pogajanjem obeh strani.

Iranske oblasti so danes potrdile, da sta bili na ukrajinsko potniško letalo, ki ga je pred dvema tednoma pri Teheranu po pomoti sestrelila iranska revolucionarna garda, izstreljeni dve raketi. V tragediji je umrlo vseh 176 ljudi na krovu.

Iran bo črni skrinjici potniškega letala, ki so ga pomotoma sestrelili prejšnji teden, predal Ukrajini, je sporočil vodja iranske agencije za varnost civilnega letalstva Hasan Rezajfar. Za to so se odločili na zahtevo Ukrajine. Če sami ne bodo zmogli analize skrinjic, ki sta poškodovani, pa ju bodo poslali v Francijo, je nakazal.

Kanadski zunanji minister Francois-Philippe Champagne je včeraj v Londonu obljubil, da bodo pritisnili na Iran za odgovore glede zmotne sestrelitve ukrajinskega potniškega letala. Skupaj s predstavniki drugih držav, katerih državljani so umrli v sestrelitvi, je v skupni izjavi pozval k temeljiti in transparentni mednarodni preiskavi.

Odbor DZ za zunanjo politiko je danes na zahtevo Levice, ki je opozorila na "hlapčevsko držo" slovenske zunanje politike do ZDA, na nujni seji razpravljal o politiki ZDA na Bližnjem vzhodu in do Irana. Zavrnil je predloge Levice, da bi obsodil uporabo vojaške sile ZDA ter da bi vlado pozval, naj izrazi nasprotovanje politiki Washingtona do Irana.

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je danes priznal, da so prvih nekaj dni po sestrelitvi ukrajinskega potniškega letala Irancem lagali, ko so kot razlog navajali tehnično napako. Delno krivdo za tragedijo je pripisal ZDA.

Iranske oblasti so danes sporočile, da so v povezavi s sestrelitvijo ukrajinskega potniškega letala aretirali nekaj ljudi. Letalo je minuli teden nekaj minut po vzletu s teheranskega letališča po pomoti sestrelila iranska revolucionarna garda, pri čemer je umrlo vseh 176 ljudi na krovu, večinoma iranskih in kanadskih državljanov.