ZDA bombardirale Iran, a vztrajajo, da niso v vojni

V napadih na iranske jedrske objekte v Natancu, Isfahanu in Fordu, ki jih je minulo noč ukazal ameriški predsednik Donald Trump, je bil uničen iranski jedrski program. Kot je dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ocenjevanje škode še poteka, a po prvih ocenah so ZDA v napadih zadele, kar so želele. Znova je izrazil prepričanje, da so uničili zmogljivosti podzemnega objekta za bogatenje urana Fordo, ki je bil glavni cilj.

Iranski mediji so pred tem poročali, da so tam uskladiščen uran še pred napadi prepeljali na varno. Priznali so škodo blizu objekta. Morebitne poškodbe je videti tudi na satelitskih posnetkih tamkajšnjega goratega območja, ki jih je pridobila agencija Reuters.

Po besedah Hegsetha operacija ni bila usmerjena na iransko vojsko ali iransko ljudstvo. Cilj napadov tudi ni bila sprememba režima v Teheranu, je poudaril.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine je dejal, da je v največjem ameriškem napadu z bombniki B-2 sodelovalo več kot 125 bojnih letal in da so uporabili več kot 20 raket tipa tomahawk in 14 vodenih bomb GBU-57 za uničenje globoko zakopanih in utrjenih bunkerjev ter predorov. Dodal je, da se iranski sistem zračne obrambe ni odzval na nepričakovani nočni ameriški napad.

Ameriški podpredsednik JD Vance je v pogovoru za ameriško televizijo NBC News zatrdil, da ZDA niso v vojni z Iranom. "Smo v vojni z njegovimi jedrskimi prizadevanji," je poudaril in dodal, da so ZDA prepričane, da so uničile iranski jedrski program.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je dejal, da bi ZDA Iranu dovolile obratovanje jedrskih elektrarn, ne pa tudi bogatenja jedrskega goriva. Dodal je, da so se ZDA o tem pripravljene pogovarjati z Iranom in da je njihova ponudba še vedno na mizi.

Varnostni svet ZN se bo po ameriških napadih sešel na izrednem zasedanju v New Yorku, že tretjem od začetka vojne med Izraelom in Iranom 13. junija. Za sklic nujnega izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN je po napadu pisno zaprosil Iran.

Iranski parlament pa je po napadih izglasoval zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine. Kot poroča iranska televizija Press TV, mora to odločitev potrditi še iranski vrhovni svet za nacionalno varnost, na čelu katerega je ajatola Ali Hamenej. Ameriški državni sekretar Marco Rubio svari Teheran, naj tega ne stori.

V Iranu po napadih potekajo tudi protesti, ki se jih je po poročanju iranske tiskovne agencije Fars udeležil tudi iranski predsednik Masud Pezeškian.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napade pričakovano pozdravil kot drzno odločitev, ki bi lahko bila prelomnica v zgodovini regije.

Rusija in Kitajska, ki veljata za zaveznici Irana, sta napade obsodili.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ameriške napade označil za zaskrbljujoče in nevarno zaostrovanje v regiji, ki je že tako na robu, pa tudi kot neposredno grožnjo miru in varnosti v svetu. Vpletene strani je pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatski rešitvi konflikta. K temu so pozvali tudi v Bruslju.

Slovenski premier Robert Golob in zunanje ministrstvo sta pozvala vse strani k prekinitvi sovražnosti in vrnitvi za pogajalsko mizo. Golob je opozoril, da nasilje in vojaški spopadi vodijo samo v še večje trpljenje nedolžnega prebivalstva Bližnjega vzhoda. Stranka Levica je medtem napad ZDA obsodila kot nevarno in neodgovorno eskalacijo, ki Bližnji vzhod in svet znova potiska na rob nove vojne. Predsednik SDS Janez Janša pa je Trumpu čestital za napad.

Nemčija in Velika Britanija sta se odzvali s pozivom Iranu k vrnitvi za pogajalsko mizo za dosego diplomatske rešitve konflikta z Izraelom. Francija je pozvala k zadržanosti, da bi se izognili razširitvi konflikta, papež Leon XIV. pa se je zavzel za končanje vojn.

Irak, ki meji na Iran, je medtem opozoril, da ZDA z napadom ogrožajo mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu. Kot neprikrito agresijo ga je obsodilo tudi palestinsko islamistično gibanje Hamas.

Tudi vodilni ameriški demokrati so kritični do odločitve Trumpa za napad na cilje v Iranu. Očitajo mu predvsem, da za dovoljenje za uporabo sile ni zaprosil kongresa.

Iran in Izrael sta medtem nadaljevala medsebojne raketne napade. V napadih, ki so sledili ameriškim napadom na Iran, je bilo po podatkih izraelskih reševalnih služb v Izraelu ranjenih 16 ljudi.