Ta izguba je pustila velike praznine v njegovem notranjem krogu in povečala tveganje za strateške napake, kar je za Iran lahko usodno.

Hamenej, rojen leta 1939 v klerikalni družini, je svojo kariero začel kot verski voditelj in se hitro povzpel v vrh iranske politike, kjer je danes znan po svoji avtoritativni naravi ter vplivu na domačo in zunanjo politiko. Njegova pot do oblasti je bila zaznamovana z revolucijo, političnimi prevrati in kompleksnimi odnosi z Zahodom, zlasti z ZDA.

Hamenej je bil blizu prvega vrhovnega voditelja Irana, ajatole Ruholaha Homeinija, ki je leta 1979 vodil revolucijo, ki je strmoglavila monarhijo Mohameda Reze Pahlavija, znanega kot »zadnji šah Irana«. Po revoluciji pa je prevzel različne politične funkcije, tudi funkcijo predsednika Irana, preden je leta 1989 postal vrhovni voditelj. Od takrat je zavezan ohranjanju islamskega sistema v Iranu.

Njegova globoka nezaupljivost do Zahoda ga vodi pri odločanju o ključnih vprašanjih, ki zadevajo nacionalno varnost in notranjo stabilnost. Kot vrhovni voditelj ima absolutno oblast nad oboroženimi silami, lahko razglasi vojno in imenuje ali razreši visoke uradnike, vključno z vojaškimi poveljniki in sodniki. Odloča tudi o odnosih z drugimi državami.

Hamenejeva sposobnost, da ohrani nadzor nad državo in njeno politiko, oziroma odločitev o tem, ali naj Iran stopi v vojno ali izboljša odnose z ZDA, ima lahko daljnosežne posledice ne le za Iran, temveč za celotno regijo.

V zadnjih letih se je soočal z večjimi izzivi, ki so preizkusili njegovo osredotočenost na preživetje režima. Uporabil je revolucionarne garde in njihovo milico Basij za zatiranje nacionalnih protestov v letih 1999, 2009 in 2022.

Čeprav je varnostnim silam vedno uspelo obvladati demonstracije in obnoviti vladavino, so dolgotrajne zahodne sankcije povzročile široko ekonomsko trpljenje, kar bi lahko na koncu ogrozilo notranjo stabilnost.

Hamenej je znan tudi po svojem vplivu na iransko gospodarstvo. Njegova organizacija Setad, ki upravlja veliko premoženje, je bila v preteklosti predmet številnih preiskav. Po podatkih Reutersa naj bi imela leta 2013 premoženje v vrednosti približno 95 milijard dolarjev, kar vključuje nepremičnine, deleže v podjetjih in druge naložbe. Kljub temu njegovi podporniki pogosto poudarjajo njegovo skromno življenje, kar pa ne more skriti obsega njegovega ekonomskega imperija.

Hamenej je znan po svojem trdnem stališču do ZDA in Izraela. V nedavnem nagovoru je opozoril, da bi ZDA utrpele »nepopravljivo škodo«, če bi se odločile za vojaško posredovanje v konfliktu Izraela z Iranom.

Njegove besede so prišle po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih zapisal, da se ameriško potrpljenje z Iranom izteka. Dodal je, da sicer »za zdaj« nimajo namena ubiti iranskega vrhovnega voditelja Hameneja, a z grožnjami ni varčeval. Vse to je še dodatno zaostrilo napetosti med državama.

Hamenej za zdaj ostaja simbol iranske politične moči in glavni igralec v iranski strategiji širjenja vpliva po Bližnjem vzhodu, kjer Iran podpira različne militantne skupine, a se več kot očitno spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. Eden večjih je eskalacija vojne z Izraelom, ki je ciljal na iranske jedrske in vojaške objekte ter osebje.

Njegova sposobnost, da ohrani nadzor nad državo in njeno politiko, oziroma odločitev o tem, ali naj Iran stopi v vojno ali izboljša odnose z ZDA, ima lahko daljnosežne posledice ne le za Iran, temveč za celotno regijo.