Iranske oblasti so danes sporočile, da so varnostne agencije razbile vohunsko mrežo ameriške obveščevalne agencije Cia in aretirale 17 ljudi. Nekatere so obsodili na smrt, druge na dolgoletne zaporne kazni, poročajo tuje tiskovne agencije.

Iranska revolucionarna garda še naprej zadržuje tanker, ki ga je zasegla v petek med plovbo skozi Hormuško ožino. Gre za tanker Stena Impero, ki je plul pod britansko zastavo. Velika Britanija je Teheran opozorila, da se podaja na "nevarno pot", podporo so ji izrekle tudi zahodne zaveznice.

Potem ko je iranska revolucionarna garda sporočila, da je v Hormuški ožini zaradi kršenja mednarodnih pomorskih pravil zasegla britanski tanker, so na britanskem zunanjem ministrstvu potrdili, da so Iranci zasegli še drugi tanker v lasti britanske družbe. Britanske oblasti so incidenta obsodile in ju označile kot nesprejemljiva.

Zunanji ministri EU so včeraj v Bruslju potrdili zavezanost reševanju iranskega jedrskega dogovora, ki je v nedeljo praznoval štiri leta. Dogovor "ni dobrega zdravja, je pa še vedno živ", je ocenila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. "Ne vem, ali mu bije zadnja ura. Upam, da ne," je dodala.

Britanski časopis Mail on Sunday je v nedeljo objavil še nekaj zaupnih depeš zdaj že nekdanjega britanskega veleposlanika v ZDA Kima Darrocha, čeprav londonska policija vodi kazensko preiskavo objav. Darroch je lani v London sporočil, da je Donald Trump odstopil od iranskega jedrskega sporazuma iz kljubovalnosti.

Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je včeraj svojemu iranskemu kolegu Mohamedu Džavadu Zarifu povedal, da bodo iranski tanker, ki so ga minuli teden zasegle gibraltarske oblasti, izpustili, če bo Teheran zagotovil, da ne bo šel v Sirijo, s čimer bi kršil sankcije EU.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 251 glasovi proti 170 potrdil amandma k predlogu zakona o obrambni porabi, ki prepoveduje vsako porabo za vojno proti Iranu brez odobritve kongresa. Demokratski večini se je pridružilo 27 republikancev, sedem demokratov pa je glasovalo proti.

Gibraltarska policija je včeraj aretirala kapitana in prvega častnika iranskega naftnega tankerja Grace 1, ki so ga v začetku meseca zasegle gibraltarske oblasti in za katerega sumijo, da je v Sirijo prevažal surovo nafto in s tem kršil sankcije EU.

Plovila iranske revolucionarne garde so v sredo v Perzijskem zalivu neuspešno poskušala zaseči britanski tanker, danes poročajo ameriški mediji. Britanska vlada je incident potrdila. V Iranu so v odzivu zanikali incident.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj opozoril Iran, da lahko izraelska bojna letala "dosežejo vsak del Bližnjega vzhoda, vključno z Iranom". To je dejal med obiskom letalskega oporišča Nevatim na jugu Izraela, kjer si je ogledal letala F-15 ameriške izdelave.

Eden od vplivnih iranskih ajatol Mohamed Ali Movahedi Kermani je zagrozil ZDA, da bo Iran ob morebitnem vojaškem napadu Perzijski zaliv spremenil v morje krvi. Predsednik ZDA Donald Trump je v Washingtonu med drugim dejal, da mora biti Iran zelo, zelo pazljiv. V Evropi že narašča zaskrbljenost zaradi morebitne nove begunske krize.

Teheran je od Velike Britanije zahteval takojšnjo izpustitev iranskega tankerja z nafto, ki so ga v četrtek ob pomoči britanske mornarice zasegle gibraltarske oblasti. Zaseg so sicer označili za "piratsko dejanje".

ZDA so v Omanu prvič namestile lovska letala F-22, je v petek sporočil Pentagon, ki je v času napetosti z Iranom dodatno okrepil vojaško navzočnost v Perzijskem zalivu.

V japonski Osaki se bo danes začel dvodnevni vrh skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20. V ospredju bo predvsem upanje, da bosta ameriški in kitajski predsednik Donald Trump in Xi Jinping dosegla kakšen dogovor glede medsebojne trgovine. V ospredju bo zagotovo tudi iransko vprašanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje, da ne bo vojne z Iranom, če pa bo, je prepričan, da ne bo zelo dolga. V pogovoru za Fox Business News je tudi zatrdil, da v morebitnem napadu na Iran ne bodo sodelovale ameriške kopenske enote.

Predsednik ZDA Donald Trump je posvaril Iran pred morebitnim napadom na interese ZDA in zagrozil, da bi ta povzročil silen odziv Washingtona, ki bi privedel do uničenja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva je danes zatrdila, da je bilo ameriško brezpilotno letalo, ki ga je pretekli teden sestrelila iranska vojska, v iranskem zračnem prostoru. ZDA medtem vztrajajo, da je bil v mednarodnem zračnem prostoru. Kitajska je Teheran in Washington pozvala k zadržanosti.

Iranski predsednik Hasan Rohani je zaradi domnevnega ameriškega kršenja iranskega zračnega prostora zahteval posledice za ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem Teheran posvaril, da bi morebitna vojna vodila v "uničenje, kot ga še niste videli". ZDA so Iran tudi posvarile, naj ne zamenja ameriške previdnosti in preudarnosti za šibkost.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred Belo hišo novinarjem izjavil, da bo "najboljši prijatelj Irana" in da bi lahko ta bil bogata država, če bi se odpovedal jedrskemu orožju. "Ne bomo dopustili, da bi Iran imel jedrsko orožje," je dejal Trump sredi vse večjih napetosti med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je po sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala nad Hormuško ožino v četrtek ukazal napad na iranske cilje, a je ukaz tik pred zdajci preklical. Kot je dejal, "se mu ne mudi bombardirati Irana", ki je po njegovem v hudih težavah zaradi sankcij.