Marjan Drev, kipar in doktor likovne teorije, je prejemnik pomembne nagrade kiparske sekcije ZDSLU za leto 2023. Pri svojem delu pogosto poudarja vrednote oziroma tisto, kar je v umetnosti duhovnega. Čeprav so se mu na njegovi umetniški poti ponujale poslovne priložnosti celo v Ameriki, je raje ostal zvest samemu sebi in svojemu raziskovanju. Kot pravi, ni hotel delati karkoli. In čisto vseeno mu je bilo, ali bo to, kar dela, prodal ali ne. Med drugim je na različnih koncih Slovenije postavil deset javnih figuralnih spomenikov in sedem doprsnih spomenikov. Med najbolj znanimi je spomenik škofa Antona Martina Slomška pred mariborsko stolnico.

Metka Tekavčič kot vidna članica SD dopušča možnost predčasnih volitev, saj so ljudje nad vlado zelo razočarani. Kritična je do novih obrazov, saj gre za politične nomade oziroma čebelice, ki letijo iz cveta na cvet in nabirajo med: »Nov politični obraz ne more biti nekdo, ki je bil že v prejšnjem tisočletju državni sekretar.«

Jeseni lani so Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes s podporo volivcev v Državni zbor Republike Slovenije vložile spremembe Zakona o varstvu okolja. Četudi gospodarska združenja na čelu z Gospodarsko zbornico Slovenije opozarjajo na to, da bo predlog zakona vplival na več sto podjetij po celi Sloveniji, pa se javna razprava večinoma vrti okoli cementarne Salonit Anhovo. Zdi se, da so predlagatelji zakona in Salonit Anhovo v svoji argumentaciji obstali vsak na svojem bregu predvsem pri vprašanju, ali je izenačitev mejnih vrednosti emisij snovi pri sežigalnicah in cementarnah sploh tehnično izvedljiva. O tem smo povprašali predsednika uprave Salonita Anhovo dr. Tomaža Vuka.

Neusklajena želja po spolnosti je ena glavnih težav, s katerimi se soočajo pari pravi sogovornica, raziskovalka partnerskih odnosov in spolnosti, ki na družbenih omrežjih pod vzdevkom Firbčna Maša odpira debate o debate o spolnosti, partnerskih odnosih in komunikaciji.

Ukrajino je dr. Andrej Naterer, izredni profesor na mariborski filozofski fakulteti, dodobra spoznal s terenskim antropološkim raziskovanjem otrok, ki so se znašli na cesti. Med letoma 2000 in 2012 je največkrat z vlakom in na lastne stroške potoval v več kot 2000 kilometrov oddaljeno mesto Makejevka v regiji Doneck na vzhodu države.

Da bi vedel, kaj se bo zgodilo z Gazo in na Bližnjem vzhodu, bi človek moral imeti kristalno kroglo, je iskren dr. Boštjan Udovič, predavatelj s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani.

Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Slovenec Aleksander Čeferin je v intervjuju za današnjo izdajo časnika Delo pojasnil razloge, ki so ga vodili k odločitvi, da se leta 2027 ne bo več potegoval za mesto predsednika krovne organizacije za nogomet na stari celini. "Tako v športu kot v politiki se oklepajo stolčkov," je prepričan Čeferin.

Slovenska matica, ki je dala pobudo za ustanovitev današnje SAZU in še pred tem ljubljanske univerze, te dni slavi 160-letnico obstoja. Kot nam je v intervjuju dejala njena tajnica in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc, je Matica mati osrednjih slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov. Sogovornica, v prejšnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, bi svojo izkušnjo v politiki ponovila. Bila je, in zdaj ni nič manj, razočarana, kako znajo nekateri kulturniki zlorabljati in izrabljati kulturo za polnjenje svojih žepov.

Nekdanji evropski poslanec Miha Brejc je prepričan, da Evropska ljudska stranka ne bo šla v koalicijo s skrajno desnico, za kar se zavzema Janez Janša.

Država bo ta teden državljanom Slovenije ponudila obveznico, ki se je je prijelo ime ljudska obveznica. Izdanih bo za 250 milijonov evrov obveznic z ročnostjo treh let po obrestni meri 3,4 odstotka, in Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika, je navdušen: »Po dolgem času je to dober produkt tako za državljane Slovenije kot tudi za državo.«

»Vsako jutro, ko vstanem, se pogledam v ogledalo in vprašam: Ali še vidim Natašo v tem ogledalu ali je tam zdaj predsednica,« je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar izjavila v intervjuju za srbsko televizijo RTS. Ob tem je odgovorila, da ji zaenkrat še uspeva, da ostaja človek, Nataša, prijateljica, mama in žena.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ustavila postopek zoper predsednika vlade Roberta Goloba v primeru njegovega intervjuja za podjetje Gallup. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč ni zaznala. Zaznala pa je korupcijska tveganja, zato je vladi izdala priporočila za ravnanja v podobnih primerih, so sporočili iz KPK.

Mezzosopranistka Nuška Drašček, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, se posveča širokemu razponu glasbenih zvrsti in v vseh se prepozna z enako vnemo. "Rada imam različne žanre in se jih zelo rada lotim, tiste, ki jih seveda lahko korektno izvajam," je povedala za STA. Idej ji ne zmanjka, prav tako ne vlog, ki bi jih še želela doseči.

Dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, v intervjuju za Reporter poudarja, da ustavna odločba o tem, da morajo biti sodniške plače primerljive s poslanskimi in ministrskimi, varuje neodvisnost sodstva in načelo delitve oblasti. Ker vlada te odločbe ni izpolnila, gre za hudo zanikanje vladavine prava in naše ustavne ureditve.

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je v intervjuju za portal N1 sprenevedala glede svojih obljub, da njen soprog Aleš Musar ne bo prejemal mesečnega nadomestila. Ko je bila soočena s svojimi besedami, izrečenimi pred volitvami, je bil njen izgovor, da mogoče ni dobro razumela vprašanja.

Polemične kolumne in izjave dr. Žige Turka, profesorja za ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter dvakratnega ministra v vladi Janeza Janše, mnogokrat razburjajo javnost ter sprožajo žolčne komentarje v medijih in na družbenih omrežjih. Lani je celo dobil bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta. »Nerazumna in nepoštena nagrada«, pravi dr. Turk, ko se srečava v njegovi svetli pisarni na fakulteti. Po stari novinarski navadi najin pogovor snemam. A snema ga tudi dr. Turk. To se mi še ni zgodilo v novinarski karieri. Očitno ima profesor z novinarji slabe izkušnje.

Dobrih trinajst let je tega, odkar se je Bilbi prvič predstavila slovenskemu občinstvu s skladbo Hvala za vijolice in osvojila srca poslušalcev. Danes si slovenske glasbene scene preprosto ne moremo več predstavljati brez glasbe, ki jo ustvarja s partnerjem Gregorjem Stermeckim. Pa vendar se je zgodilo, da se je po pandemiji novega koronavirusa tudi Bibli za nekaj časa umaknila z oči javnosti in se med drugim posvetila tudi svoji doslej najpomembnejši vlogi v življenju – materinstvu.

S predsednico programskega odbora vseslovenskega Tavčarjevega leta, profesorico na oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete in višjo znanstveno sodelavko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU dr. Urško Perenič, smo se pogovarjali o njeni pravkar izšli biografiji Ivan Tavčar – Na valovih življenja.

Boris Čibej je bil novinar in urednik Radia Študent in Mladine, bil je tudi dolgoletni dopisnik iz Moskve, Washingtona in New Yorka. Še vedno za Delo vsak dan piše o zunanji politiki, njegovi članki se zadnja leta največ ukvarjajo z ukrajinsko-ruskim konfliktom.

Helena Premrl je eno najbolj znanih radijskih imen pri nas. Za dolgoletno delo na nacionalnem Radiu Slovenija je od sodelavcev prejela tudi priznanje za življenjsko delo. A ona pravi, da je nagrada samo pika na koncu stavka, kajti marsikdo si nagrado zasluži, pa je ne dobi. To je najbrž res, toda v njenem primeru je nagrada nedvomno šla v prave roke. Danes je Helena Premrl upokojena, a niti približno ne miruje. V domači Postojni ureja časnik za upokojence, ki izide enkrat letno, med krizo zaradi kovida pa je predvsem kuhala za celotno družino, ki se je pred nekaj leti povečala za dva člana – Helena je postala babica vnučkoma, ki sta ji v veliko veselje! Intervju s cenjeno novinarko je bil izziv in hkrati eno samo krohotanje. Gospa ima neverjeten smisel za humor.