Enako kot Fiskalni svet tudi nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor glede na predloga proračunov za naslednji dve leti vladno javnofinančno politiko ocenjuje kot ekspanzivno in prociklično, kar ni ustrezno. Opozarja, da je načrtovani dvig pokojnin na začetku naslednjega leta za kar 8,2 odstotka z vidika vzdržnosti javnih financ povsem nesprejemljiv.

Ksenija Benedetti, izredna predavateljica na Univerzi na Primorskem, vodja Akademije za poslovni protokol

»Bog ne daj, da se v Cerkvi pojavljajo škandali, a če že in smo zaradi njih včasih priča celo kaosu in zgražanju v javnosti, to pomeni, da tudi tisti, ki so proti Cerkvi, od nje še vedno nekaj pričakujejo,« pravi v pogovoru tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference doktor moralni teologij Gabriel Kavčič

V trenutni situaciji, ko bi Slovenija morala izvesti vsaj najnujnejše reforme, je minister za finance prvi človek v državi. Da, pred premierjem Robertom Golobom. A Klemen Boštjančič ne sedi na piedestalu in ne baha se s krono na glavi. Saj je nima. Je človek, ki se je znašel v nehvaležni poziciji: izvesti mora davčno reformo, nanjo pa se vežejo vse druge reforme. Tako trdi avtorica dialoga, a sam zatrjuje, da ni tako. Kako da ne? Naš svet kroji monetarni sistem in denar je sveta vladar, mar ne?

Znano je, da je utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud posedal svoje paciente na kavč. Drugače je ravnal zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung. Njegovi pacienti so se z njim srečevali iz oči v oči, in prav tako, iz oči v oči, je potekalo druženje z dr. Jožefom Magdičem, enim izmed najbolj znanih slovenskih nevropsihiatrov.

Ksenija Benedetti, nekdanja šefinja Protokola Republike Slovenije, je nedavno izdala knjižno uspešnico Hiša sozvočja - avtobiografski intervju s 75 sopotnicami in sopotniki, ki je izšla pri Baletrini. Veliko tem sva se dotaknila, rekla tudi kakšno o umetni inteligenci, lažnih profilih, revščini, bogastvu, družini in tudi o politiki.

Na nekdanjega glasbenika, radijskega in televizijskega voditelja, sedaj pa navdušenega gorskega kolesarja, me je pred nedavnim spomnil antropolog Dan Podjed, ko je razlagal bizarno situacijo, ki jo je Miha Šalehar doživel v odročni vasici, imenovani Robidišče. Zastrigla sem z ušesi, in Mihu poslala elektronsko pismo ter ga vprašala, če bi bil pripravljen dati intervju za Reporter. Brez pomislekov je pristal.

Minuli tedni so minili v duhu psihoterapije. Nismo bili sicer deležni kolektivne psihoterapije, ki bi si je kot narod zagotovo zaslužili, sedanji in bodoči uporabniki psihoterapevtskih storitev smo nehote padli v center konflikta med dvema strujama slovenskih psihoterapevtov, ki tli zadnji dve desetletji daleč od oči javnosti.

Prvak NSI Matej Tonin vztraja pri napovedi, da ne bodo več podprli Janeza Janše za predsednika vlade. Če bo sestavljal vlado, jo bo brez njih. V intervjuju za Reporter je potrdil, da obstaja možnost, da bodo v NSI za mandatarja podprli prvega moža NLB Blaža Brodnjaka.

Barbara Kobal Tomc je potrpežljiva in izjemno prilagodljiva dama, s katero ni bilo težko uskladiti termina za dialog in fotografiranje. Srčna je tudi v zasebnem življenju, ko skupaj s soprogom skrbi za dve čudoviti hčerki ali med klepetom s prijateljicami srkne pivo. To je ena od njenih najljubših pijač. Sočutno se zavzema za ranljive skupine prebivalstva naše države, zato vodi Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, kjer izvajajo različne projekte, študije in raziskave s področja socialnega, družinskega, invalidskega varstva ter dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije.

Tiborja Miheliča Syeda marsikdo pozna po njegovi »odrski vlogi« glasbenika. A ni le glasbenik. Izza odra je namreč že več kot osem let predvsem direktor Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) v Ljubljani.

Osnovna šola Škofljica je z vpisanimi 1374 učenci in približno 180 zaposlenimi največja v državi. Ravnatelj Roman Brunšek v intervjuju za Reporter opozarja, da je v Sloveniji učiteljev, ki bi dokončali študij in se zaposlili v šoli, vedno manj. Tako smo namreč v družbi razvrednotili učiteljski poklic, pri čemer ne gre zgolj za prenizke plače.

Dan Podjed je trenutno najpogosteje citirani slovenski antropolog. Če odpreš časopis, je tam Dan, ki razlaga to in ono. Vklopiš televizijski sprejemnik, tam je Dan, ki ti pove vse. Na Radiu Slovenija je bil pred več kot dvema desetletjema celo novinar, da, Dana ste poslušali, še preden ste sploh vedeli, da je Dan »tisti« Dan.

Nekdanji mariborski župan Franc Kangler se še ne bo poslovil od politike. Po pridružitvi svoje Nove ljudske stranke k SDS je prevzel njen mariborski odbor. Zelo verjetno ga bomo spet videli v državnem zboru, saj se namerava potegovati za poslanca.

Crnkovič, avtor z ostrim jezikom, v pogovoru za naš časnik pravi, da ne bi bilo nobene škode, če bi medije kot sta Nova24TV in Demokracija preprosto ukinili. Pa čeprav to ne bi bilo fer in bi pomenilo kršitev ustave. A za čutila državljanov Slovenije bi bilo blagodejno. Res je.

Govorili smo s profesorjem za evropsko pravo in soustanoviteljem Platforme sodelovanja dr. Matejem Avbljem. Najprej nam je razložil, kaj ga moti pri »odplavljeni državi« in »naplavljeni solidarnosti«.

Z Luko Basijem smo se pogovarjali dan pred usodnim petkom, ko so Slovenijo prizadele hude poplave. Pogovor je, poleg koncertnih načrtov, med katerimi je tudi težko pričakovani septembrski koncert v ljubljanskih Križankah, med drugim tekel tudi o njegovi poroki z Nastjo, ki bi morala biti čez dva dni. Toda v manj kot 24 urah se je v Sloveniji, še posebej pa na njegovem rodnem Koroškem, življenje marsikomu zasukalo v nesluteno smer.

Kot v intervjuju za Reporter pravi hidrolog dr. Primož Banovec, so minule katastrofalne poplave verjetno povezane tudi s podnebnimi spremembami, pri čemer naše neodpornosti ne bi pripisal zgolj podnebnim spremembam. Dobiva vprašanja od kolegov iz tujine, kaj delamo tako dobro, da imamo pri tako intenzivnem dogodku vendarle dokaj omejeno število žrtev.

Zdaj ji že pravijo kraljica slovenske kriminalke, čeprav je Irena Svetek še kaj več kot to. Pisateljica in scenaristka se je preizkusila že v zelo raznolikem pisanju, ko je pred dvema letoma izdala prvi del kriminalne trilogije Rdeča kapica. Po lanskem Belem volku je pred kratkim pri založbi Beletrina izšel še zadnji, tretji del z naslovom Črni princ. Trilogija je resnično pokazala, da Svetkova pozna žanr, obvlada like in zaplete. Več o svojem delu pa nam je zaupala v pogovoru.

Prva dama parlamenta se požvižga na nenapisana pravila, kako naj bi se obnašala visoka državna funkcionarka.