Govorili smo s profesorjem za evropsko pravo in soustanoviteljem Platforme sodelovanja dr. Matejem Avbljem. Najprej nam je razložil, kaj ga moti pri »odplavljeni državi« in »naplavljeni solidarnosti«.

Z Luko Basijem smo se pogovarjali dan pred usodnim petkom, ko so Slovenijo prizadele hude poplave. Pogovor je, poleg koncertnih načrtov, med katerimi je tudi težko pričakovani septembrski koncert v ljubljanskih Križankah, med drugim tekel tudi o njegovi poroki z Nastjo, ki bi morala biti čez dva dni. Toda v manj kot 24 urah se je v Sloveniji, še posebej pa na njegovem rodnem Koroškem, življenje marsikomu zasukalo v nesluteno smer.

Kot v intervjuju za Reporter pravi hidrolog dr. Primož Banovec, so minule katastrofalne poplave verjetno povezane tudi s podnebnimi spremembami, pri čemer naše neodpornosti ne bi pripisal zgolj podnebnim spremembam. Dobiva vprašanja od kolegov iz tujine, kaj delamo tako dobro, da imamo pri tako intenzivnem dogodku vendarle dokaj omejeno število žrtev.

Zdaj ji že pravijo kraljica slovenske kriminalke, čeprav je Irena Svetek še kaj več kot to. Pisateljica in scenaristka se je preizkusila že v zelo raznolikem pisanju, ko je pred dvema letoma izdala prvi del kriminalne trilogije Rdeča kapica. Po lanskem Belem volku je pred kratkim pri založbi Beletrina izšel še zadnji, tretji del z naslovom Črni princ. Trilogija je resnično pokazala, da Svetkova pozna žanr, obvlada like in zaplete. Več o svojem delu pa nam je zaupala v pogovoru.

Prva dama parlamenta se požvižga na nenapisana pravila, kako naj bi se obnašala visoka državna funkcionarka.

Zgodovinar in publicist Stane Granda, lani je pri Družini izšlo njegovo obsežno delo Pot v samoslovenstvo, v intervjuju pripoveduje o svoji udeležbi v vojni za Slovenijo. Zakaj se počuti prizadetega?

Dr. Jana Javornik, strokovnjakinja za javno politiko, o Sloveniji čez pet let in svetovni družbi čez 50 let

Dr. France Arhar, prvi guverner Banke Slovenije, o slabostih slovenske politike

Prvi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je v intervjuju za Reporter razložil, zakaj si mora Slovenija kot majhna država še posebej prizadevati za spoštovanje maastrichtskih kriterijev glede proračunskega deficita in višine javnega dolga. Opozarja na odgovornost ameriške in evropske centralne banke za sedanjo visoko inflacijo.

Nomen est omen – če je ženski ime Jedrt, jasno, da to ni razočarana gospodinja, ampak močna oseba, ki v življenju pušča sledi ne glede na to, kam stopi; kakor naša sogovornica, ki jo bralci zagotovo poznajo kot odlično pisateljico, ki je že pred leti dvignila prah s kratkoproznim prvencem Težkomentalci in z ironijo spregovorila o temi, ki zadnje čase razburja Slovenijo. To je psihiatrija.

Dolgoletni profesor, ki je izšolal nešteto družboslovcev, je tudi svetovni popotnik z zavidanja vredno zgodovino potovanj: 150 držav je obiskal v štirih desetletjih vandranja po svetu. A Ferfila po svetu ne hodi kot turist, temveč kot družboslovec, odločen analizirati vse obiskane države, naj gre za razvite, urejene in mirne demokracije, diktature, kot je Severna Koreja, ali propadle države, kakršna je Afganistan. Za Reporter je spregovoril o svojih izkušnjah s poti po svetu in o aktualnih temah današnjega časa.

Ob prvi obletnici vlade smo se pogovarjali z dr. Dejanom Verčičem, profesorjem in vodjo Centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV, ter partnerjem in direktorjem za znanje v družbi Herman & partnerji d.o.o.

Nad Ljubljano, ki je na pomlad zares najlepše mesto na svetu, je rahlo rosilo, ko sva se z dr. Miklavžem Komeljem dogovorila za srečanje v kultnem Daktariju. Z dr. Komeljem, ki sicer slovi kot pesnik, pa tudi slikar in avtor številnih nagrajenih inovativnih del sva hitro našla skupni jezik.

V dneh okrog vsakoletnega tekmovanja za pesem Evrovizije se radi spominjamo tudi vseh naših glasbenic in glasbenikov, ki so nas v preteklosti zastopali na tem tekmovanju. Darjo Švajger je ta čast doletela kar dvakrat. Leta 1995 je v Dublinu s pesmijo Prisluhni mi veljala za favoritkinjo za zmago, na koncu pa zasedla 7. mesto, kar je še danes najboljša uvrstitev Slovenije na Izboru (7. mesto je leta 2001 dosegla tudi Nuša Derenda s skladbo Energy). Pesem je bila izbrana za pesem leta 1995 v Sloveniji, prevedena v številne tuje jezike pa je zasedala visoka mesta na mednarodnih glasbenih lestvicah ter z leti postala zimzelena uspešnica.

Dr. Janez Šušteršič je ekonomist, ki je doktoriral iz politične ekonomije tranzicije. Po letih profesure je soustanovil impresivno druščino intelektualcev - resetiranci. Istega leta se je rodila Državljanska lista Gregorja Viranta, dr. Šušteršič je postal njen podpredsednik. Stranka je prišla v parlament in vlado, v kateri je dr. Šušteršič pustil odtis kot minister za finance.

Sociolog, pesnik, bivši politik in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se strinja, da obstajajo mogočneži, ki bi vojno v Ukrajini in vse druge konflikte na svetu lahko v hipu ustavili. A tega ne storijo, saj lepo služijo. Vojaška industrija je ena najmočnejših na svetu, pomeni velik del globalne ekonomije. Hanžek v velikem intervjuju za Reporter razlaga, kako posamezniki z vojnami bogatijo.

V Slovenskem zdravniškem društvu, ki mu predseduje prof. dr. Radko Komadina, nasprotujejo sprejemu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ker se bi z njim naložilo zdravnikom izvedbo evtanazije, kar pa je v nasprotju z njihovim osnovnim zdravniškim poslanstvom in Hipokratovo prisego, v kateri je zapisano: »Nikoli ne bom bolniku predpisal smrtonosne substance.«

Roman Kukovič se je zadnja leta ustalil v njemu tako ljubih Trbovljah. Pravzaprav nanje gleda nekoliko zviška, če se pošalimo. Stanuje namreč v hiši le malo pod znamenitim kipom rudarja Prometeja, od koder ima Trbovlje kot na dlani. Ta ljubezen do rodnega mesta se kaže tudi v njegovih literarnih in filmskih delih. V intervjuju smo se tokrat dotaknili bolj njegovega literarnega ustvarjanja in manj opisa let, ki jih je preživel v različnih medijih. Zaupal nam je tudi, kako je prišlo do odločitve, da bo njegov mladinski roman Tartinijev ključ v režiji Vincija V. Anžlovarja že kmalu postal mladinski film, in kdaj bo napisana knjiga o Ani Dimnik, slovenski materi.

Predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber je v pogovoru za današnje Delo kritičen do slovenske vlade, ki po njegovih besedah glede reform ni sposobna narediti velikih korakov. Zunanji ministrici Tanji Fajon pa očita, da je glede vojne v Ukrajini bolj na strani politike razumevanja za Rusijo.

Slovenija je primer ne najbolj zglednega dogajanja v zvezi z javnimi mediji, je v sredinem intervjuju za STA dejala evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova. Poudarila je, da ukrepe, kako na finančnem in upravnem področju stabilizirati javne medije, prinaša jeseni predstavljeni akt o svobodi medijev.