Kremeljsko vodstvo ne želi zajeti le Ukrajine, govorimo o velikih imperialnih ambicijah Rusije, ki želi spremeniti evropske meje v svojo korist, svari ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran v pismu ob obletnici zmage nad nacizmom v Evropi. Zaradi dejanj Rusije je pod vprašajem celoten sistem evropskih demokratičnih vrednot in mednarodne varnosti, meni Taran.

Ob včerajšnjem prazniku osvoboditve Italije izpod nacifašizma je italijanski predsednik Sergio Mattarella izpostavil pomen ohranjanja spomina na tiste, ki so se proti njemu borili. Premierka Giorgia Meloni je poudarila, da desne parlamentarne stranke niso povezane s fašizmom. Slovesnost je potekale tudi v tržaški Rižarni, kje so pozvali k enotnosti.

»Zmerjanje s fašistom, če to počne vidni predstavnik stranke D, je po mnenju prvostopenjskega sodišča dovoljeno. Svojih ne procesirajo,« je zagrenjeno tvitnil nekdanji notranji minister in vidni član SDS Aleš Hojs.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za ustrezno pravno rehabilitacijo bazoviških junakov tudi v Italiji, iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba pa sporočajo, da ta zahteva v novih razmerah ni primerna in tudi ni pravno izvedljiva, poleg tega menijo, da ustreljeni slovenski domoljubi v Italiji več ne veljajo za teroriste.

Ob stoti obletnici Mussolinijevega prevzema oblasti v Italiji smo se pogovarjali z zgodovinarjem mlajšega rodu dr. Maticem Batičem, znanstvenim sodelavcem Študijskega centra za narodno spravo. Obrazložil je, zakaj pri fašizmu ne gre za poskus vračanja nazaj, temveč za revolucionarni poskus oblikovanja alternativne modernosti.

Življenje pisatelja mednarodnega slovesa Boruta Pahorja (26. avgust 1913–30. maj 2022), ki se je zdelo večno, je bilo kot na dlani. O vsem, kar je prelomno zaznamovalo 20. stoletje in skupaj z njim njegove poti skozi čas, je nenehno javno pričeval in opisoval v svojih delih.

Od nenehnega iskalca resnice in pravice, velikega pisatelja Borisa Pahorja, ki je umrl v 109. letu življenja na svojem domu v Trstu, se poslavljajo zamejski Slovenci v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Žalna seja bo v prihodnjih dneh v Trstu.

V politično propagandni vojni prepričevanja prepričanih se pred volitvami zbirajo enako misleči, politično konkurenco pa bi eliminirali. Kdo je sovražnik demokracije, za katero naj bi šlo na volitvah, kot nekakšnem plebiscitu? Fašisti ali komunisti?

»Janša domoljub ali fašist?« se sprašujejo na facebook skupini Vstala Primorska, kjer se zgražajo, ker je na blejskem strateškem forumu nastopila tudi italijanska skrajna desničarka Giorgia Meloni, predsednica neofašistične stranke Bratje Italije in trenutna predsednica stranke Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.

Ernecl je nedavno ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo (NTA), za katero je v objavljenem razgovoru s kanadskim skrajnežem dejal, da gre za »fašistični medij«. Več sodelavcev NTA tovrstnega sarkazma ni sprejelo in so odpovedali sodelovanje, kar ga je razbesnelo. Ernecl je sicer znan tudi po tem, da ne vidi dokazov o holokavstu in po ugotovitvi, da je Hitlerjev rasizem zgolj mit. Malo po objavi prispevka pa smo bili obveščeni, da je vodstvo portala nova24tv prekinilo sodelovanje z Erneclom, ki je za portal že dalj časa delal kot novinar.

»Ne bo držalo, kar zatrjuje Karl Erjavec, da je njegov oče šel v Belgijo kot ekonomski emigrant,« nam je v pogovoru dejal zgodovinar in muzealec Jože Dežman. Erjavčev oče ni hotel služiti v Jugoslovanski ljudski armadi in je raje ilegalno pobegnil v tujino, ker so mu partizani umorili očeta. V odprtem pismu zato Dežman Erjavca sprašuje, ali je dezerter ali mogoče že blizu vašim »sodelavcem fašizma in nacizma«?

Pogovor patra Branka Cestnika na Radiu Ognjišče je ugrabil privrženec teorij zarot, ki je predsednika vlade Janeza Janšo označil za levičarja, zamaskiranega v desničarja, zaščitne maske pa so zanj fašizem, ki ga nosimo na obrazu.

Med že ponarodelimi pirjevščinami je tudi ona, da bi dr. Jože Pirjevec sam streljal izbrane kolaborante, v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Odtujenost od partizanske resničnosti kaže, da Pirjevec živi na domišljijsko napihnjenem neznanem letečem predmetu,« je v javnem pismu do Jožeta Pirjevca kritičen Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Izpostavlja tudi Mussolinijevo frazo »s puško in knjigo«, ki je v naslovu knjige Boža Repeta S puško in knjigo. Je Pirjevec to podtaknil Repetu, sprašuje Dežman.

Dr. Ivan Štuhec, moralni teolog

Italijansko neofašistično gibanje CasaPound je ponoči ob dnevu spomina na žrtve fojb v več kot sto krajih po Italiji in deželi Furlanija-Julijska krajina izobesilo transparente z napisom: "Titovi partizani, zločinci in morilci". Na ministrstvu za zunanje zadeve so to označili za mazaško akcijo in zahtevali ukrepanje italijanskih oblasti.

Pred vami je 1.del intervjuja z Ivom Hvalico, v katerem opisuje svojo primarno družino, otroštvo, čas druge svetovne vojne, mladost, šolanje, poklicno delo v Libiji in svojo opazno včlanitev in delovanje v nekdanji Socialdemokratski zvezi Slovenije, ki jo je soustanovil France Tomšič. Kasneje je SDSS vodil dr. Jože Pučnik in od leta 1993 Janez Janša, s katerim se je Hvalica že pred več leti razšel iz stranke pa izstopil.

Na Opčinah in v Lonjerju so se včerajpo poročanju Primorskega dnevnika pojavili plakati skrajnega desničarskega gibanja CasaPound proti žrtvam drugega tržaškega procesa. Nalepili so jih na zidove in zabojnike za smeti, na Opčinah tudi na Jadranov sedež in na zid Prosvetnega doma, piše časnik na spletni strani.

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes v diplomatski noti Italiji najostreje obsodilo odločitev mestnih oblasti v Trstu o postavitvi spomenika protislovnemu pesniku in politiku Gabrieleju D'Annunziu ravno ob stoti obletnici italijanske zasedbe hrvaške Reke. Na Reki so danes neznanci izobesili zastavo nekdanje Kraljevine Italije.