Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili člani ilegalne narodne organizacije TIGR, ki se je borila proti poitalijančevanju Slovencev in Hrvatov v takratni Julijski krajini. Bili so prvi protifašistični borci v Evropi, napadali so vojaška skladišča ter (prazne) šole in vrtce, kjer so fašisti izvajali poitalijančevanje otrok. Hkrati so spodbujali učenje slovenščine v družinah, preprečevali vpliv fašizma med mladimi in se zavzemali za osvoboditev Primorske izpad fašistične Italije.
Leta 1930 so bili Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič na italijanskem vojaškem sodišču na tržaškem procesu obsojeni na smrt in nato ustreljeni na vojaškem strelišču na Bazovici. Čeprav sta se žrtvam leta 2020 poklonila predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, pa v delu italijanske javnosti še vladno veljajo za teroriste. Tako jih je označila tudi sedanja italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je nasprotovala vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini.
S skupnim poklonom obeh predsednikov so bili bazoviški junaki politično rehabilitirani, ne pa tudi sodno, za kar si prizadeva ustanova fundacije Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma, katere ustanovitelj in predsedujoči je Marko Bidovec, svojec ustreljenega domoljuba Ferda Bidovca. Tako je že večkrat zaprosil za sprejem pri sedanji predsednici države Nataši Pirc Musar, a ga še ni uslišala.
Dosedanji obiski delegacije fundacije pri prejšnjem predsedniku Borutu Pahorju ter takratnima premierjema Marjanu Šarcu in Miru Cerarju niso obrodili sadov, izrečenih je bilo veliko političnih obljub, dejanj pa ni bilo nobenih. Prejšnji premier Janez Janša ga ni niti sprejel, pri tem se je izgovoril na protikovidne ukrepe, dva dni pozneje pa se je srečal z Melonijevo.
Zato smo vprašali predsednico države Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ali se bodo zavzeli za sodno rehabilitacijo bazoviških junakov v Italiji, ki tam še vedno pravno veljajo za teroriste, in ali so se v zvezi s tem pripravljeni srečati z Markom Bidovcem, predsednikom fundacije Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma.
»Predsednica spoštuje in redno opozarja na pomembne vrednote antifašizma. Bazoviške žrtve so nedvomno junaki, prve žrtve fašizma v Evropi. Zato si bo Slovenija vedno prizadevala, da se jih ustrezno pravno rehabilitira tudi v Italiji. Vendar pa bo to dolgotrajen proces, saj je v pristojnosti italijanskih pravosodnih organov. Pomembna politična gesta je bil skupen poklon bazoviškim junakom nekdanjega predsednika Pahorja in italijanskega predsednika Mattarelle,« so sporočili iz urada predsednice Nataše Pirc Musar in dodali, da ima predsednica reden dialog s predstavniki antifašističnih organizacij in ga bo ohranjala tudi v prihodnje.
»Odkar sta se bazoviškim junakom 13. 7. 2020 poklonila predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, bazoviški junaki ne veljajo več za teroriste. Italijanski predsednik se zagotovo ne bi poklonil teroristom, zato te oznake za naše junaške upornike zoper fašizem v Italiji poslej ne zaznamo več,« so nam odgovorili iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba.
»Poklon najvišjega predstavnika Republike Italije bazoviškim junakom pomeni njihovo politično in moralno rehabilitacijo. Poklon slovenskega predsednika pred bazoviško fojbo pa pomeni priznanje vsem tistim, ki so trpeli nasilje osvoboditeljev in povojne zločine, ki jih priznava in opisuje skupno Poročilo slovensko-italijanske zgodovinske komisije iz leta 2000. To spravno dejanje dveh predsednikov in vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini postajajo simbol novih časov v življenju slovenske manjšine, v katerih se tragična preteklost dokončno umika prihodnosti,« še dodajajo.
»Enako velja za odnose med Slovenijo in Italijo, v katerih se simbolični dosežki predsednikov Pahorja in Mattarelle poslej vrednotijo v povsem konkretni praksi sodelovanja dveh držav, še posebej ob meji, kjer ljudje spravo že dolgo živijo. Skupna organizacija Evropske prestolnice kulture 2025 Nove Gorice in Gorice je samo eno od mnogih znamenj zmage vsakodnevnega življenja ljudi nad tragično preteklostjo.«
»Zato zahteva po pravni rehabilitaciji bazoviških junakov v teh novih razmerah ni primerna, predvsem pa je zaradi nekaterih sprememb italijanske zakonodaje izpred desetletja tudi de iure neizvedljiva. Z nekaterimi člani družine Bidovec so bili predstavniki slovenske države in slovenske diplomacije večkrat v pogovorih, v katerih jim je bilo tukaj opisano stališče že posredovano in pojasnjeno,« pojasnjujejo v kabinetu predsednika vlade.
Iz zunanjega ministrstva so nam sporočili, da so nam že odgovorili iz kabineta predsednika vlade, zato nam odgovora niso poslali.