Državni zbor je na včerajšnji seji z 51 glasovi za in 36 proti imenoval sedem novih članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS): Alojza Bogataja, Nastio Flegar, Alenko Gotar, Roka Hodeja, Slavka Kmetiča, Janeza Štuheca in Andreja Prebila. Osmim svetnikom, ki prihajajo iz vrst civilne družbe, bo namreč 16. maja potekel mandat.

DZ je začel obravnavo drugega paketa ukrepov ob epidemiji novega koronavirusa, ki med drugim prinaša državna jamstva za posojila podjetij. Kratkoročno bo dve milijardi evrov jamstev zadoščalo, je dejal premier Janez Janša. Ali je to vsota, ki omogoča slovenskemu gospodarstvu zagotavljanje likvidnosti tudi srednjeročno, pa ne ve nihče.

DZ se je na začetku današnje izredne seje, na kateri obravnava drugi paket interventnih zakonov, seznanil, da se med poslance vrača Franc Breznik (SDS). Ta je namreč odstopil kot državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve potem, ko je v začetku aprila s službenim avtomobilom vozil prehitro in pod vplivom alkohola.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je danes v izjavi za novinarje dejal, da je po četrtkovih razkritjih glede dobav zaščitne in druge medicinske opreme, potrebne v epidemiji covida-19, pričakoval odstop ministrov Zdravka Počivalška in Mateja Tonina. Ker nista, je zdaj možna interpelacija vlade oziroma konstruktivna nezaupnica.

Župani 23 občin na obmejnem območju so DZ ta teden poslali pobudo za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi. Ob policiji je Slovenska vojska "edina preostala inštitucija, ki razpolaga z zadostnim številom opremljenih in usposobljenih ljudi za zavarovanje južne meje", so zapisali v pobudi, ki so jo predali tudi obrambnemu ministru Mateju Toninu.

Zunanji minister Anže Logar je na današnji skupni seji odborov DZ za zunanjo politiko in za kulturo dejal, da vladni odgovor Svetu Evrope na prijave o pritiskih na medije v Sloveniji ni bil depeša. Ob tem se je vprašal, kaj v besedilu ne drži. Predsednik OZP Matjaž Nemec je v imenu predlagateljev seje dejal, da gre za enostranski politični pamflet.

Poslanci so danes s 66 glasovi za in osmimi proti potrdili predlog referendumske novele, s katero želi vlada urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon glede na ustavno določene razloge nedopusten. Tako želijo pospešiti tudi postopek sprejemanja novih protikoronskih zakonov.

Parlamentarna komisija za poslovnik je danes brez glasu proti prižgala zeleno luč noveli poslovnika DZ, s katero v določenih izjemnih okoliščinah, in sicer v primeru naravne ali druge hujše nesreče, omogočajo potek seje DZ na daljavo. O predlogu, ki je nastal v luči vprašanja delovanja DZ v epidemiji, bodo poslanci razpravljali na popoldanski seji.

DZ je danes potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije novega koronavirusa. Ukrepi so vredni tri milijarde evrov, veljali pa bodo od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja, morda mesec dni dlje. DZ je zakon sprejel s 53 glasovi za, nasprotoval mu je le poslanec Levice Miha Kordiš, medtem ko preostali poslanci te stranke niso glasovali.

Predlogu zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa se ob današnji obravnavi na izredni seji DZ obeta podpora. V poslanskih skupinah se strinjajo, da mora država priskočiti na pomoč prizadetim, pri čemer poslanci opozicije menijo, da bi morali krog upravičencev precej bolj razširiti.

DZ danes na izredni seji obravnava predlog zakona, s katerim vlada državljanom in gospodarstvu ponuja za tri milijarde evrov pomoči za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Poslancem ga je predstavil premier Janez Janša, ki je dejal, da gre za prvi del nadaljevanke. "Vlada že pripravlja drugi paket," je dejal.

DZ ima na dnevnem redu današnje izredne seje predlog zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, s katerim namerava vlada priskočiti na pomoč tako državljanom kot gospodarstvu. Ukrepi so vredni tri milijarde evrov, veljali pa naj bi od razglasitve epidemije do konca maja, morda mesec dni dlje.

V večurni razpravi na odboru DZ za obrambo se krešejo mnenja o potrebi po podelitvi izjemnih pooblastil vojski pri širšem varovanju državne meje na podlagi aktivacije 37.a člena zakona o obrambi. Medtem ko zagovorniki svarijo, da lahko Slovenija postane migrantski žep, je slišati tudi opozorila pred agresivnim prevzemom oblasti skrajne desnice.

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam je razočarana, da koalicija pri dopolnilih k predlogu obsežnega zakona o interventnih ukrepih za blažitev posledic izbruha koronavirusa večine predlogov sindikatov ni upoštevala. Obstaja velika verjetnost, da cilji zakona kljub obsežnim finančnim izdatkom ne bodo doseženi, meni.

Odbor DZ za finance je odločil, da bodo ukrepi za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa veljali že od 13. marca, ko je bila epidemija razglašena. Dopolnili s takšnim besedilom so vložili poslanci tako opozicije kot koalicije in odbor ju je skoraj soglasno podprl. Dokončna odločitev bo padla na četrtkovi seji.

DZ v sredo še ne bo potrjeval zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa. Plenarna seja naj bi bila po novih načrtih v četrtek, a le, če se bo skozi obsežen vladni predlog ukrepov in množico vloženih dopolnil do tedaj prebil odbor DZ za finance. Danes tega dela ni uspel dokončati.

O predlogu obsežnega zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic koronavirusa, ki ga je v soboto potrdila vlada, bodo v ponedeljek dopoldne po informacijah STA razpravljali ministri in poslanci koalicije. Že pred tem bo kolegij predsednika DZ določil časovnico izredne seje DZ, na kateri bodo sprejemali zakon. Seja bo predvidoma sredi tedna.

Poslanci LMŠ, SD, Levica in SAB se tudi z novim predlogom razdelitve mest v delovnih telesih ne strinjajo. Predlog pri Knovsu ne odraža zahtev poslovnika in demokratičnih meril, po katerih mora imeti večji vpliv pri nadzoru teh služb opozicija, prav tako vodstvena mesta v delovnih telesih niso sorazmerno razporejena, so prepričani.

Predsedniki republike, DZ, vlade in DS so po današnjem izrednem vrhu izpostavili, da je treba ob epidemiji novega koronavirusa ukrepati učinkovito, a tudi demokratično, da ne bo upada zaupanja v demokratične institucije. "Kot bomo preživeli to krizo, tako bomo živeli po njej," je ob tem poudaril predsednik republike Borut Pahor.

Opozicijske stranke ocenjujejo, da so napovedani vladni ukrepi za blažitev posledic epidemije tako za podjetja kot posameznike dobri in upoštevajo del njihovih predlogov. Ukrepov sicer še niso prejele, a dodajajo, da je v trenutnih razmerah ključno delovati v dobrobit državljanov.