Člani odbora DZ za kulturo bodo danes na zahtevo dela opozicije razpravljali o napovedanih spremembah medijske zakonodaje, ki so v domači in mednarodni javnosti naletele na ostra nasprotovanja.

Premier Janez Janša je v nadaljevanju seje DZ v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz SNS, ki se je nanašalo na Nacionalni preiskovalni urad (NPU), dejal, da je nujna depolitizacija NPU. "NPU je bil postavljen kot politični projekt," je poudaril.

Današnje nadaljevanje seje DZ se je namesto s poslanskimi vprašanji začelo z zahtevo poslancev SD in Levice, naj se predsednik vlade Janez Janša opraviči za svoj nedavni tvit glede Srebrenice. Janša se je namesto opravičila odločil za pojasnilo tvita, zato so poslanci SD in Levice zapustili sejo.

Včerajšnja razprava poslancev o vmesenem poročilu preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije je po oceni nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc še enkrat pokazala, da je bilo delo te komisije vsaj osebno, če ne tudi politično motivirano.

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji z 51 glasovi za in 20 proti sprejel sklep, da referendum na zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 ni dopusten. Opozicijski poslanci so sicer tudi tokrat opozorili na spornost mobilne aplikacije za sledenje okužbam, ki jo prinaša zakon.

Poslanci LMŠ so na predsednika komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matjaža Nemca (SD) naslovili zahtevo za sklic nujne seje ali razširitev dnevnega reda nujne seje, sklicane za sredo, na kateri bi "obravnavali zaskrbljujoče navedbe medijev, da naj bi vrh slovenske politike sodeloval s tujimi obveščevalnimi službami". Bosanski raziskovalni novinar Avdo Avdić je sicer afero z "lepo N." povezal s hrvaškimi obveščevalci, ki naj bi delali z Janševimi ljudmi.

Poslanec NSi Jožef Horvat je včeraj na seji DZ v okviru razprave o aplikaciji za sledenje stikov, za katero je podlago dal četrti protikoronski zakon, opozoril na seznam vpogledov v njegove podatke na policiji. Policija je nato sporočila, da lahko osebne podatke obdeluje le zaradi opravljanja policijskih nalog.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je nocoj ob obravnavi poročila policije o nezakonitih prehodih slovensko-hrvaške meje vladi priporočil, naj ponovno predlaga aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, s čimer bi vojski podelili policijska pooblastila za varovanje meje.

Čeprav je času intenzivnih ukrepov obvladovanja epidemije covida-19 število nezakonitih prehodov meje upadlo, pa policija opozarja, da trend spet kaže strmo rast. O nezakonitih prehodih slovensko-hrvaške meje ravnokar začenja razpravo tudi odbor DZ za notranjo politiko.

DZ ni prejel obvestila premierja Janeza Janše o odstopu notranjega ministra Aleša Hojsa, je za STA potrdil predsednik DZ Igor Zorčič. Poslovniški rok se je iztekel opolnoči. V KPV za zdaj molčijo, Hojs pa je ob prihodu na vlado na vprašanje, ali ostaja minister, odgovoril, da je to v rokah predsednika vlade. Z njim o tem, kot pravi, ni govoril.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, s katero želijo ugotavljati zlasti finančno (ne)učinkovitost ukrepov v zvezi z epidemijo, pravno podlago za imenovanje svetovalnih skupin in sorazmernost ukrepov. Ne bodo pa preiskovali nabave zaščitne opreme, saj je preiskavo o tem že zahtevala koalicija.

Nekdanji mariborski tožilec Boris Marčič je na včerajšnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja in drugih, dejal, da nanj v 35-letni tožilski karieri nihče nikoli ni izvajal političnega pritiska. In tudi v konkretni zadevi ne, je dodal.

Odbora za zdravstvo in za obrambo na zahtevo Levice razpravljata, ali je bolj smiselno vlagati v obrambo ali v zdravstvo. Obrambni minister Matej Tonin je dejal, da je 780 milijonov, kolikor bi jih s posebnim zakonom v šestih letih namenili SV, "minimum od minimuma, če želimo, da ta preživi". Treba se bo odločiti, ali smo za SV ali ne, je poudaril.

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poslancem v DZ opozoril, da bo vsako odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečevalo nevarnost, da se bo država znašla v položaju, ko ne bo mogla izvesti verodostojnih volitev. "To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi," je dejal.

Poslanci so včeraj s 74 glasovi za in enim proti podprli predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, na seznam katerih so umestili nov državni praznik - dan slovenskega športa. Obeleževali ga bomo 23. septembra, ne bo pa to dela prost dan.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes na seji DZ nagovoril poslance in javnost v zvezi z nujnostjo sprememb volilne zakonodaje v skladu z ustavno odločbo. To bo drugi nastop katerega koli predsednika republike na seji DZ na lastno pobudo v zadnjih 30 letih. Pričakovati je, da bo pozval k pravočasni uresničitvi odločbe ustavnega sodišča.

Državni zbor je danes opravil splošno razpravo o noveli zakona o RTVS, s katero LMŠ predlaga spremembo sestave in načina imenovanja članov programskega sveta zavoda. Že predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da se noveli ne obeta zadostna podpora. Proti noveli se je v imenu vlade izrekel minister za kulturo Vasko Simoniti.

Državni zbor je z 48 glasovi za in 35 proti sprejel spremembo kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za organizatorje nezakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju v Sloveniji. Spremembo so podprli v koaliciji in SNS, medtem ko so ji preostale poslanske skupine nasprotovale.

Zaradi opomina Evropske komisije, ker Slovenija ni prenesla pete evropske direktive o preprečevanju pranja denarja, je vlada pohitela s pripravo predloga novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Poslanci so poudarili pomembnost nadzora tega področja, DZ je predlog s 53 glasovi za in nobenim proti prižgal zeleno luč.

Predsednik republike Borut Pahor bo v četrtek na seji DZ na lastno pobudo nagovoril poslance in javnost v zvezi z nujnostjo sprememb volilne zakonodaje v skladu z ustavno odločbo. To bo drugi nastop katerega koli predsednika republike na seji DZ na lastno pobudo v zadnjih 30 letih. To kaže, da Pahor vprašanju volilne zakonodaje daje veliko težo.