Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, s katero vlagatelji predlagajo ukinitev obveznega cepljenja, ni deležen simpatij niti ene poslanske skupine. V današnjih predstavitvah mnenj v DZ so namreč poudarjali pomen cepljenja in tveganja, ki bi jih prineslo prostovoljno cepljenje proti tistim boleznim, katerih cepljenje je zdaj obvezno.

Vsi podzakonski akti za začetek izvajanja novele zakona o cestnem prometu, ki s 1. julijem prinaša brezplačen medkrajevni javni prevoz za upokojence, bodo pravočasno pripravljeni, je danes v DZ dejal premier Janez Janša. Stroški nabave vozovnice, ki bodo omogočili brezplačni prevoz, pa bodo po njegovih besedah minimalni.

Predsednik vlade Janez Janša meni, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila, da ukrepajo tako v primerih t. i. vard kot drugih podobnih primerih. Sam je tudi prepričan, da aktivnosti, ki jih izvaja varda, "vključno s poniževanjem policije v Slovenski Bistrici, v normalni demokratični družbi nimajo mesta".

Mandatno-volilna komisija DZ predlaga poslancem v imenovanje Andraža Terška na mesto ustavnega sodnika. Poleg tega predlagajo, naj DZ imenuje Andraža Žvana in Marka Medveda za člana državne revizijske komisije.

Kolegij predsednika DZ je na današnji seji sprejel etični kodeks za poslanke in poslance. Zanj so glasovali v SDS, SMC, LMŠ, SD, NSi, SAB in DeSUS, proti so bili v SNS, medtem ko so se v Levici vzdržali. Poslanci so ob sprejemu ugotavljali, da kodeks ne bo samodejno izboljšal ugleda DZ, pač pa ga lahko izboljšajo le poslanci sami.

Prvopodpisani pod interpelacijo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška Robert Pavšič iz LMŠ ocenjuje, da so kljub neuspehu pri glasovanju dokazali, kar so želeli. Kot pravi, so uspešno pokazali na zavajanje pri številu ventilatorjev in na zavajanje pri pravni podlagi meddržavnih poslov.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek tudi po četrtkovi razpravi o interpelaciji ostaja na položaju. Interpelacijo, ki so jo predlagali v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, je podprlo 37 poslank in poslancev, proti jih je glasovalo 51.

Predlagatelji interpelacije gospodarskega ministra Zdravka Počivalška iz opozicijskih LMŠ, SD, Levica in SAB so prepričani o njegovem negospodarnem ravnanju in odgovornosti za to, da so z nabavami zaščitne opreme omogočili visoke marže za "prijateljska" podjetja. V opozicijski SNS pa interpelacije ne bodo podprli, označili so jo za sramotno.

Po mnenju koalicijskih poslancev je interpelacija zoper ministra Zdravka Počivalška neupravičena in neutemeljena ter gre izključno za politični boj proti ministru in vladi. Zavrnili so očitke o nepreglednih, negospodarnih in za izbrance dobičkonosnih postopkih nabave opreme ter tudi navedbe o zavajanju javnosti in koruptivnem ravnanju.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je v DZ zagotovil, da so vsi sodelujoči pri nabavi zaščitne opreme delali po najboljših močeh. Obtožbe so po njegovih trditvah neresnične, pretirane in zlonamerne. "Tisti, ki boste iskali moje prstne odtise pri poslih z državo ali iskali koruptivne in za državo škodljive dogovore, izgubljate čas."

Z dodatno obrazložitvijo se je začela izredna seja DZ o interpelaciji gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Očitajo mu nepregledne in negospodarne nakupe opreme v času epidemije. "Manipulirali ste, morda po nareku, a odgovorni ste vseeno, predvsem pa nas ne prepričate, da ste reševali življenja, morda denarnice," je dejal Robert Pavšič (LMŠ).

Poslanci bodo danes dobrih 16 ur pretresali ravnanja in odgovornost gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pri nakupu medicinske opreme v epidemiji covida-19. LMŠ, SD, Levica in SAB mu v interpelaciji očitajo odgovornost za negospodarne nakupe, neetičnost, klientelizem in zavajanje. Počivalšek očitke zavrača, koalicija ga podpira.

Odbor DZ za kulturo se je včeraj seznanil s poročilom o delovanju nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) v letu 2019. Poslanci seje niso končali, saj je Matjaž Nemec (SD) predlagal, naj zakonodajno-pravna služba preveri ustreznost sklepa, ki ga je predlagala koalicija. Predsednica odbora Violeta Tomić (Levica) je zato sejo prekinila.

Na današnjo sejo preiskovalne komisije DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja, sta bila kot priči vabljena upokojena nekdanja vodja mariborskih tožilcev Elizabeta Györkös in nekdanji mariborski tožilec Boris Marčič. Nobeden od njiju se zaslišanja ni udeležil, povabili ju bodo ponovno.

Člani parlamentarnih odborov za zdravstvo ter za socialne zadeve so včeraj razpravljali o dogajanju v domovih za starejše v času epidemije covida-19. Po oceni predlagateljev seje, poslancev Levice, je epidemija razgalila slabe razmere v domovih starejših. Resorna ministra sta ob zavračanju očitkov tudi nanizala ukrepe, ki da jih pripravljajo za naprej.

Povod za pripravo interpelacije notranjega ministra Aleša Hojsa je bila odločitev ministrstva, da ugodi pritožbi zoper vnovično prepoved koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona v Mariboru, je dejal Matjaž Han (SD). Besedilo predloga so v podpis poslali še drugim opozicijskim poslancem, vložili ga bodo ne glede na njihovo odločitev.

Poslanec SMC in predsednik DZ Igor Zorčič ne verjame, da bodo jeseni predčasne volitve. "Dokler opozicija deluje na način, ki ga je manifestirala tudi minuli teden, ta vlada lahko mirno dela, v tem trenutku nima nobene alternative," je dejal v pogovoru za Delo. Prepričan je, da si opozicijske stranke ne bodo želele na volitve.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sklenila, da je Franc Kangler deloval v nasprotju interesov, ko je kot državni svetnik sodeloval pri razpravi in obravnavi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, katere predmet je bil sam. Kangler je že sprožil upravni spor, poroča današnji Dnevnik.

Odbora DZ za zunanjo politiko in za zadeve EU sta po skoraj deseturni razpravi na skupni nujni seji danes zavrnila vse štiri sklepe opozicijskih poslanskih skupin glede spremnega dopisa zunanjega ministra Anžeta Logarja poročilu Bruslju o stanju v pravosodja. Podprla pa sta sklepa vladne koalicije, tudi z obsodbo pisma evropskih poslancev LMŠ.

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice "pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine".