Svetovanje za četrt milijona: mastni zaslužki Mira Cerarja
Med posamezniki, ki so v okviru poslovnih subjektov (pri tem ne štejemo poslanskih plač) prejeli izdatna plačila od državnega zbora, je najbolj znan nekdanji premier Miro Cerar.
Med posamezniki, ki so v okviru poslovnih subjektov (pri tem ne štejemo poslanskih plač) prejeli izdatna plačila od državnega zbora, je najbolj znan nekdanji premier Miro Cerar.
»Pandemija Covid 19 je pokazala, da učinkovitosti spopadanja z epidemijami ni mogoče dosegati zgolj z naborom ukrepov, ki omejujejo človekove pravice, temveč predvsem z doseganjem čim širšega družbenega konsenza o posameznih ukrepih.« To je bila ocena, ki jo je predsednik državnega zbora Igor Zorčič izrekel v splošni razpravi 2. dne 5. svetovne konference predsednikov parlamentov, ki je potekala v Kongresnem centru na Dunaju.
Državni zbor ni le zakonodajno telo, pač pa tudi velik izplačevalec javnega denarja. Glede na aplikacijo Erar so od leta 2003 poleg plač poslancem in svojim zaposlenim raznim pravnim subjektom izplačali pol milijarde evrov. Preverili smo, »v katere žepe« se je stekel ta denar, kdaj in koliko.
Pred vami je še drugi del intervjuja z nekdanjim predsednikom vlade in nekdanjim zunanjim ministrom dr. Mirom Cerarjem. V tem delu je več govoril o politiki. »Politika me nikoli ni tako privlačila, da bi v resnici vanjo vstopil. Že v času prejšnje države Jugoslavije so me spraševali, če bi stopil v takratno zvezo komunistov, pa me je ta misel odbijala, ker sem opažal, da je velik razkorak med tistim, kar se govori in kaj dela,« nam pove.
Poslanka Jerca Korče je na facebooku sporočila, da je postala mamica. Kot smo zvedeli, je rodila hčerko Zalo. V uredništvu Reporterja ji čestitamo in želimo čim več lepih trenutkov z dojenčico.
Ali bodo redne volitve aprila, maja ali junija prihodnje leto, je odvisno izključno od predsednika Boruta Pahorja, ki se lahko sam odloči, kdaj jih bo razpisal.
Pred državnim zborom je prišlo do incidenta, ki se je končal z aretacijo neidentificiranega moškega. Neuradno naj bi pristopil do policistov in jih žalil.
Jožef Horvat, poslanec NSi, je bil pred dvema dnevoma v neposredni bližini državnega zbora napaden s strani »agresivnih in vpijočih ljudi«. Dogodek je opisal v dopisu, ki ga je naslovil na predsednika in generalno sekretarko Državnega zbora RS.
DZ se je proti koncu včerajšnjega nadaljevanja seje lotil prve obravnave predloga novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero bi vlada jasneje določila, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo NPU prevzel. Koaliciji, DeSUS in SNS se zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, preostalemu delu opozicije pa ne.
Odbor DZ za zdravstvo bo nadaljeval obravnavo predloga zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki ga je po nujnem postopku v DZ poslala vlada. V prvem delu razprave, ki je na sredini seji niso uspeli zaključiti, je bilo iz opozicije slišati kritike zaradi predlaganih dodatkov za župane in ravnatelje, pa tudi opozorila pred privatizacijo zdravstva.
Na ponedeljkovi seji izvršilnega odbora in sveta NSI je prvak stranke in obrambni minister Matej Tonin poskrbel za novo razočaranje v strankinih vrstah. Sporočil je, da koalicija ne bo več skušala razrešiti predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Tako njihov kandidat Jožef Horvat ni več v igri za to mesto.
Razvpiti »urednik fašističnega medija« Aleš Ernecl je v mali dvorani državnega zbora poziral z majico s podobo domobranskega generala Leona Rupnika, kar je izzvalo ostre odzive na spletu.
Na zahtevo SDS in NSi za izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali program Levice, saj ta po njihovem kaže na možnost protiustavnega delovanja, so se danes burno odzvale poslanske skupine. V SDS so pri tem poudarili, da je upravičeno pričakovati, da ustavo spoštujejo vse stranke, tiste, ki je ne, pa bi zato morale prevzeti odgovornost.
»Koliko so vam naročniki plačali za tako neresno in bedasto objavo in kdo so bili ti naročniki,« je prvak SNS Zmago Jelinčič zbodel Bojana Požarja zaradi članka slednjega o neveljavnih glasovnicah pri razreševanju predsednika DZ Igorja Zorčiča
Vnovični koalicijski polom pri razreševanju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča spet potrjuje, da imamo »viseči parlament«, v katerem ne opozicija ne koalicija nimata zagotovljenih 46 poslanskih glasov.
Poslanci na tajnem glasovanju niso potrdili razrešitve Igorja Zorčiča z mesta predsednika DZ. Njegovo razrešitev je podprlo 45 poslancev, proti ni glasoval nihče. Dve glasovnici sta bili neveljavni. Za razrešitev bi moralo glasovati 46 poslancev. Glasovanja se niso udeležili poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani poslanci.
»Tiho, Pojbič, Pojbič, jaz govorim. Poglejte, kaj nam delajo, segajo nam v besedo. Ne dovolijo, da spoštujemo poslovnik. Glejte, Pojbič zdaj kokodaka, medtem ko jaz govorim,« je izjavila poslanka Levice Violeta Tomić na včerajšnji razpravi v državnem zboru o ustavni obtožbi premierja Janše.
DZ bo v petek odločal tudi o predlogu koalicije za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča, razen če bo kdo predlagal umik te točke, je v izjavi danes pojasnil Zorčič. To točko je namreč uvrstil na dnevni red seje med mandatno-volilne zadeve. DZ se mora po njegovem mnenju prešteti in če bo zbranih 46 glasov, "vemo, da imamo novo koalicijo".
Državni zbor se je po neizglasovanem dnevnem redu majske seje znašel v blokadi. Ker nobena stran nima več zagotovljene večine, imamo »viseči parlament«, kot to označujejo v Veliki Britaniji. Profesor dr. Drago Zajc je razložil, kaj pomeni, če je parlament »viseči«.
Poslanec Jurij Lep meni, da se lahko blokada v parlamentu razreši le z dogovorom med vlado in opozicijo o predčasnih volitvah takoj po slovenskem predsedovanju Svetu EU, kar je predlagal prvi mož poslancev SD Matjaž Han. V nasprotnem primeru pričakuje volitve že jeseni.