Ob izstopu Igorja Zorčiča, Janje Sluga in Branislava Rajića iz poslanske skupine SMC (s poslancem Desusa Jurijem Lepom bodo oblikovali samostojno poslansko skupino) so se vnovič preoblikovala politična razmerja sil v državnem zboru. Po novem ima opozicija 43 poslancev, koalicijske stranke SDS, NSI in SMC pa le še 38. Usoda koalicije je tako odvisna, če uporabimo lanske besede prvaka SDS Janeza Janše, od »cenika Zmaga Jelinčiča« oziroma treh poslancev SNS ter štirih poslancev Desusa, ki so bolj kot svoji stranki zvesti premierju Janši. Skupaj z njimi ima koalicija natanko 45 glasov. Današnje glasovanje o menjavi predsednika DZ Zorčiča z Jožefom Horvatom bo pokazalo, kakšna je moč Janševe koalicije.

Če bodo poslanci na izredni seji razrešili predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ga bo v skladu s tretjim odstavkom 20. člena poslovnika DZ nadomestil najstarejši podpredsednik.

Koalicijske poslanske skupine so v postopek DZ z 38 podpisi vložile predlog za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča. Predlagajo, da DZ o tem odloča na izredni seji v torek. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. Kot Zorčičevega naslednika na tem mestu se omenja vodjo poslancev NSi Jožefa Horvata.

Cepljenje poslancev in državnih svetnikov proti covidu-19 se bo predvidoma začelo v četrtek. Kot so v državnem svetu pojasnili za STA, bo cepljenje predvidoma potekalo v četrtek popoldne v prostorih nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaposleni bodo cepljeni izključno s cepivom podjetja AstraZeneca, so prvotno napovedali, a se je nato Slovenija se je odločila za začasno prekinitev cepljenja proti covidu-19 s cepivom AstraZenece. Prijave svetnikov in zaposlenih še zbirajo.

V slovenskem parlamentu imamo 90 poslancev. Če spremljamo seje in informativne oddaje se zdi, da govorijo vedno samo eni in isti. Tudi na družbenih omrežjih je podobno. Peščica poslancev, ki jih videvamo po televizij in med razpravami v državnem zboru tudi na omrežjih izstopa. Človek se nehote vpraša, če res potrebujemo 90 poslancev. Kako bodo glasovali je jasno, izjeme so redke.

Državni zbor bo dobil že sedmo preiskovalno komisijo, ta bo preiskovala sum politične zlorabe policije. Njeni glavni tarči sta predsednik vlade Janez Janša in notranji minister Aleš Hojs.

Eden od razlogov, zakaj poslancem Desusa ni do tega, da bi zapustili vladajočo koalicijo, so tudi položaji, ki jih zasedajo v državnem zboru.

Po neuspešnem glasovanju o konstruktivni nezaupnici se je izkazalo, da so nesojenemu mandatarju Karlu Erjavcu nož v hrbet zarinili poslanci iz njegove stranke, ki so ga pred meseci vabili, naj se vrne na njen vrh in jo reši pred propadom.

Državni zbor na včerajšnji seji ni izglasoval konstruktivne nezaupnice predsedniku vlade Janezu Janši, saj kandidat koalicije KUL Karl Erjavec ni prejel 46 glasov poslancev.

»Nadaljevanka o konstruktivni nezaupnici se bo v ponedeljek iztekla. Končno. Umika ne bo več, ne glede na to, kaj bi se zgodilo do takrat,« pred ponedeljkovo sejo DZ o nezaupnici vladi Janeza Janše piše prvak Marjan Šarec.

Državni zbor bo o konstruktivni nezaupnici s predlogom za izvolitev Karla Erjavca za predsednika vlade odločal na izredni seji v ponedeljek, je danes sklenil kolegij predsednika DZ. Na seji pa ne bo glasovanja o spremembah poslovnika, s katerimi bi poslancem omogočili tajno glasovanje na daljavo, saj je tak predlog padel že na pristojni komisiji.

»Predsedniku DZ Igorju Zorčiču smo predlagali, da sprejme nova pravila kulturne komunikacije. V Evropskem parlamentu tiste, ki gredo predaleč, finančno kaznujejo. To bi potrebovali tudi pri nas,« je v intervjuju na Radiu Ognjišče dejal prvak NSI in obrambni minister Matej Tonin.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič bo predlagal, da bi bila seja, na kateri bodo poslanci razpravljali in glasovali o konstruktivni nezaupnici, v ponedeljek. Še pred tem pa bo o datumu seje razpravljal kolegij predsednika državnega zbora, ki ga je sklical za petek.

Poslanske skupine LMŠ, SD, Levica in SAB so v postopek DZ vložile predlog novele poslovnika DZ, s katerim želijo omogočiti tajno glasovanje poslancev na daljavo, ko zaradi okužbe s covidom-19, izolacije ali karantene ne smejo oz. ne morejo zagotoviti fizične navzočnosti v DZ. Omogočili bi tudi sklic rednih in ne le izrednih sej na daljavo.

Nekaj sto protestnikov, ki se med drugim ne strinjajo s protikoronskimi ukrepi, se je danes zbralo na ljubljanskem Trgu republike pred stavbo DZ. Protest je varovalo večje število policistov, ki so opozarjali, da zbiranje ni dovoljeno, zbrane je preletaval tudi helikopter. Shod je sicer minil mirno, udeleženci so se po približno dveh urah razšli.

Za danes je pred državnim zborom v Ljubljani napovedan protest pod geslom »Za svobodo, pravico in resnico«. Zaradi napovedane udeležbe varnostnikov Štajerske varde in razvpitega pobudnika nasilnega novembrskega protesta Anisa Ličine nekateri pričakujejo celo izgrede.

Na zgradbi parlamenta v središču Ljubljane je na novoletni dan mogoče opaziti poškodovano steklo enega od oken, ki gledajo na Šubičevo ulico. Na razbito steklo je z objavo fotografije včeraj prek družbenega omrežja Twitter opozoril tudi predsednik DZ Igor Zorčič.

Nuklearno elektrarno Krško so po potresu preventivno ustavili. Kot so v krški nuklearki pojasnili za STA, je šlo za običajen postopek ob tako močnem potresu, več informacij pa bodo sporočili v kratkem. Zaradi tresenja je bila prekinjena tudi seja državnega zbora.

Z današnjim dnem se izteka rok, ki ga je ustavno sodišče dalo državnemu zboru, da volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Ustavno sodišče je namreč 21. decembra 2018 ugotovilo, da je del zakonodaje o volitvah v DZ zaradi prevelikih razlik med volilnimi okraji v neskladju z ustavo. DZ pa je naložilo, da odločbo uveljavi v dveh letih.

Zlatanu Čordiću, povabljenemu na sejo komisije za kulturo, se je očitno tudi med sedenjem v parlamentu zgodila krivica. Menda je moral revež kar pet ur čakati, da je pred zaključkom le dobil besedo. Kdo je za to kriv? Predsednica komisije Violeta Tomić, ki se lahko izgovori na nujnost izvedbe pravilnega postopka ali spet minister za kulturo, ker ni želel biti na seji, sklicani na zahtevo stranke Levice, s čimer je povzročil nepričakovan zaplet?