DZ je s 45 glasovi za in 34 proti potrdil 16-člansko ministrsko ekipo nove vlade, ki jo bo vodil prvak LMŠ Marjan Šarec. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo bodo sestavljale LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Prvo manjšinsko vlado v zgodovini samostojne Slovenije Šarec prevzema kot najmlajši premier doslej.

S potrditvijo ministrske ekipe premierja Marjana Šarca bo iz poslanskih klopi odšlo pet aktualnih poslancev, ki bodo zasedli ministrske funkcije. V poslanskih vrstah LMŠ, SMC in SAB jih bodo nasledili nadomestni poslanci.

Državni zbor bo v četrtek na izredni seji glasoval o listi 16 ministrskih kandidatov premierja in predsednika LMŠ Marjana Šarca, je danes sklenil kolegij predsednika DZ. Če bo ministrska ekipa potrjena, bo v četrtek v DZ zaprisegla 13. slovenska vlada.

»Kot otroci, ki pridejo na obisk in se igrajo s tujimi igračami, bomo tudi mi nekega dne odšli in se vrnili v svoje stare službe,« nam je pred zaslišanjem rekel eden od ministrskih kandidatov. Nekateri se težko poslovijo od »igrač« in se še naprej želijo igrati z njimi. Dobili so drugo ali celo isto igračo. Poslanci so potrdili vse izbrance Marjana Šarca, tudi Tugomirja Kodeljo, ki je po zaslišanju izstopil iz igre.

Poslanci SDS, NSi in SNS so na predsednika DZ Dejana Židana naslovili poziv za sklic izredne seje DZ za zagotovitev stabilnega, predvidljivega in ugodnega okolja za razvoj slovenskega gospodarstva in družbe. Menijo, da je koalicijski sporazum vznemiril slovenske podjetnike in obrtnike, skrbijo jih tudi "izjave članov oz. podpornikov koalicije".

Poslanke in poslanci so na izredni seji na tajnem glasovanju za tretjega podpredsednika DZ s 67 glasovi za in sedmimi proti izvolili Branka Simonoviča iz DeSUS. V vodstvu DZ se je tako pridružil predsedniku DZ Dejanu Židanu (SD) ter podpredsednikoma Tini Heferle (LMŠ) in Jožetu Tanku (SDS), ki so bili na funkcije izvoljeni minuli teden.

Novoizvoljeni predsednik DZ Dejan Židan je dejal, da v nobenem trenutku ne bo ne spraševal ne iskal, "kje so manjkajoči glasovi, ker je koalicija skupaj s podporo opozicije zagotovila več kot 46 glasov". Na včerajšnjem glasovanju ga je namreč podprlo 49 poslancev od pričakovanih 52 glasov petorčka strank in Levice, ki so mu napovedali podporo.

Mandatno-volilna komisija DZ se je na današnji nujni seji seznanil s sklepom Državne volilne komisije, da ima po izvolitvi Marjana Šarca za predsednika vlade pravico do opravljanja poslanske funkcije Karla Urh. DZ tako predlaga, da ji kot nadomestni poslanki potrdi mandat.

Poslanke in poslanci se bodo v četrtek pol ure po koncu izrednega zasedanja, ki so ga začeli v petek, sestali še na eni izredni seji, je danes sklenil kolegij predsednika DZ. Predvideno je, da bodo na tej seji volili novega predsednika DZ, pa tudi podpredsednika DZ iz vrst največje opozicijske stranke. SDS na to mesto predlaga Jožeta Tanka.

V poslanskih skupinah bodoče koalicije in Levice so pristali, da bodo večino v komisijah za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb imele SDS, NSi in SNS, je po delovnem posvetu vodij poslanskih skupin povedal predsednik DZ Matej Tonin. Če ne bi, omenjene tri opozicijske stranke svojih članov v komisiji sploh ne bi predlagale.

Marjan Šarec je po izvolitvi za premierja dejal, da mu izid omogoča nadaljevanje dosedanjih aktivnosti za oblikovanje vlade. Dodal je, da je prejel višjo podporo od pričakovane. "Očitno mi tisti, ki mi je namenil en glas več, želi, da se mučim naprej," je dejal Šarec, ki je ob napovedani podpori 54 poslancev na tajnih volitvah prejel 55 glasov.

Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ poslansko skupino Levica ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, saj sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi. To je po pojasnilih službe poseben formalen način sodelovanja z vlado, kar pomeni, da je poslanska skupina Levica formalno koalicijska stranka, je razvidno iz mnenja službe.

Predsednik DZ Matej Tonin je na novinarski konferenci dejal, da se svojega položaja ne oklepa in da bo odstopil. "Odstopil bom nemudoma, ko bosta izvoljeni podpredsednici DZ," je napovedal. Glasovanje o imenovanju podpredsednic bo skladno s časovnico poteka izredne seje DZ, ki jo bo Tonin predlagal, prihodnji četrtek.

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice so v DZ vložili predlog za razširitev petkove seje DZ z glasovanjem o razrešitvi predsednika DZ Mateja Tonina. V DZ sta vložena tudi predloga za imenovanje podpredsednic DZ iz vrst prihodnje koalicije. Za to mesto sta predlagani Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC).

Dva mlada poslanca iz ideološko zelo nasprotnih strank združuje dejstvo, da bosta bivala v poslanskih stanovanjih z več kot 60 kvadratnimi metri prostornine, stanovanji pa sta dobila, čeprav ne živita prav daleč od Ljubljane.

V KPK so kritični do ravnanja nekdanjih poslancev SNS in predsednika stranke Zmaga Jelinčiča, ki da so med letoma 2008 in 2011 naročili 113 knjig, ki jih po koncu mandata niso vrnili v knjižnico DZ. Tovrstno ravnanje KPK ocenjuje za neintegritetno. Jelinčič vztraja, da so knjige kupili v skladu z zakonom in z namenom izobraževanja.

V NSi bodo počakali, da peterica strank, zbranih okoli prvaka LMŠ Marjana Šarca, povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. "Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature," so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Dejan Židan.

Vlado, ki opravlja tekoče posle, podpira le še 28 odstotkov anketirancev, kaže javnomnenjska raziskava, ki je za POP TV opravila Mediana. Še nižjo podporo, manj kot deset odstotkov, uživa DZ. Med strankami je z 20-odstotno podporo na prvem mestu SDS, sledi LMŠ s pol nižjo podporo, na tretjem mestu pa je z dobrimi sedmimi odstotki Levica.

DZ je z 59 glasovi za in 11 proti danes sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Večina poslancev je soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je danes odločila o dodelitvi službenih stanovanj 20 poslankam in poslancem, ki so zanje podali vloge. Seznanila se je tudi, da bodo poslanci Jurij Lep (DeSUS), Andreja Zabret (LMŠ) in Andrej Rajh (SAB) ob poslanski opravljali še dodatno dejavnost.