Tina Gaber in Aleš Musar ukradla šov diplomatov na Brdu (FOTO)
Predsednik vlade Robert Golob ter predsednica republike Nataša Pirc Musar sta danes na Brdu pri Kranju priredila sprejem za diplomatski zbor. Kaj se je dogajalo?
Predsednik vlade Robert Golob ter predsednica republike Nataša Pirc Musar sta danes na Brdu pri Kranju priredila sprejem za diplomatski zbor. Kaj se je dogajalo?
ZDA petim Evropejcem prepovedujejo vstop v državo, ker skušajo ameriške platforme prisiliti k cenzuri na družbenih omrežjih, je v torek sporočil State Department. Med njimi je nekdanji evropski komisar Thierry Breton, ki je po odločitvi zunanjega ministrstva ZDA opozoril, da gre za lov na čarovnice.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je odločila za predčasni odpoklic veleposlanikov v najmanj 29 državah, saj želi na teh položajih ljudi, ki trdno podpirajo Trumpovo zunanjepolitično agendo pod sloganom "Amerika prva", poroča Politico.
Dveletno nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu je bilo obsceno drago – dosedanji skupni strošek projekta je presegel 22 milijonov evrov, a to še ni končna cena.
Tanja Fajon je postala sinonim ministrice, ki je nenehno na službeni poti, v Mladiki, na sedežu zunanjega ministrstva v Ljubljani, pa vlada razsulo.
Nataša Pirc Musar ima resne zadržke do postavitve štirih kandidatov na veleposlaniška mesta.
Po skoraj treh petinah predsedniškega mandata je javnomnenjska podoba Nataše Pirc Musar še vedno zgledna, saj glede na ankete uživa večinsko podporo.
Tone Hočevar, novinar, o italijanski premierki, ki je ni bilo na vrh MED9 v Portorožu
Zunanje ministrstvo je za let v New York odštelo dobrih 27 tisočakov, medtem ko stroški leta urada predsednice republike s falconom še vedno niso znani.
Umrl je dolgoletni sodelavec zunanjega ministrstva in diplomat Vojko Kuzma, ki je zadnjih šest let vodil urad Slovenije v Palestini, so danes za STA sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Star je bil 65 let. Izrazili so iskreno sožalje njegovi družini, svojcem in prijateljem ter v spomin pred ministrstvom izobesili črno zastavo.
Če bi očetje Evropske unije videli, koliko orožja proizvajajo razne evropske države in kako tekmujejo v oboroževalni tekmi, bi se obračali v grobu.
Že dvajset let se konec avgusta ali prve dni septembra na Bledu zbere diplomatska in druga mednarodna elita iz Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Takrat namreč na Bledu poteka Blejski strateški forum (BSF), na katerem udeleženci razpravljajo o perečih svetovnih vprašanjih. Letos že dvajsetič!
Kar nekaj Ljubljančanov je vznemirila srbska zastava na stavbi nasproti Mestne hiše v Ljubljani – gre za nekdanjo lokacijo Ruskega centra znanosti in kulture.
Blejski strateški forum (BSF) je letos obeležil jubilejno, dvajseto leto, zato bi pričakovali, da se ga bo udeležilo več pomembnih tujih gostov, mednarodnih organizacij in voditeljev. Ob takšni obletnici bi se zdelo logično, da ta forum, ki velja za naš osrednji zunanjepolitični letni dogodek, namenjen promociji slovenske diplomacije, postane še ambicioznejši, da se vzpostavi kot ena od treh relevantnih globalnih konferenc v Evropi. Blejskega strateškega foruma seveda ne moremo primerjati z Davosom niti Alpbachom, njegova konkurenca je kvečjemu bratislavski GLOBSEC forum, ki se bolj osredotoča na evropske integracije, varnost in transatlantske odnose.
Nekdanji, tudi prvi slovenski zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel je pred pričetkom letošnjega Belskega strateškega foruma voditeljem slovenskih diplomatov napisal ostro pismo, naslovljeno na predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Vsebino Ruplovega pisma objavljamo v nadaljevanju.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes sprejela poverilna pisma novih veleposlanikov Srbije in Svetega sedeža. Ivo Vojvodić in italijanski nadškof Luigi Bianco bosta s tem prevzela položaj.
Slovenske politične zadrege so vsak dan bolj tudi zunanjepolitične zadrege, ki zahtevajo pozornost in dobronamernost, v odprtem pismu vladi o slovenski zunanji politiki piše Katetrala svobode.
Naši najvišji državni funkcionarji s predsednico na čelu se podajajo na »državniška potovanja« v eksotične dežele z izgovori, ki so za lase privlečeni.
V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.
Ko je Nataši Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev novembra 2022 le uspelo premagati glavnega nasprotnika Anžeta Logarja, smo se spraševali, kako se bo novoizvoljena predsednica republike znašla v zunanji politiki, na diplomatskem parketu. Teh izkušenj namreč ni imela ne kot odvetnica, še manj pa kot nekdanja novinarka in televizijska napovedovalka. Poleg tega sta njena predhodnika postavila zelo visoke standarde. Borut Pahor je bil v mednarodnih odnosih kot riba v vodi, Danilo Türk pa se je zaradi svojih diplomatskih referenc tako ali tako zdel idealen za predsednika države. Po dveh letih in pol predsedniškega mandata je čas za inventuro; kaj je Nataša Pirc Musar dobrega storila, kje ji je spodrsnilo in v čem je pravzaprav glavna težava njenega mednarodnega delovanja.