V službo sta minuli teden hodili skoraj dve tretjini zaposlenih, od tega bi jih lahko deset odstotkov delalo od doma, a jim tega ni omogočil delodajalec, kaže Valiconova anketa. Zaskrbljujoč pa je predvsem podatek, da je kar 19 odstotkov tistih, ki so hodili v službo, tam delalo z vsaj enim simptomom covida-19.

Skupina zaposlenih pri Amazonu je v nedeljo odkorakala do razkošnega bivališča ustanovitelja in prvega moža tega podjetja Jeffa Bezosa na slavnem losangeleškem Beverly Hillsu. Tam so zahtevali boljše delovne pogoje, višje plače in pravično obdavčitev ultra bogatih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pri informacijskem pooblaščencu v zadnjem času zaznavajo širjenje napačnih in zavajajočih informacij ter ponudb glede merjenja telesen temperature. Ob tem so opozorili, da ukrep merjenja temperature ni nujen in smiseln vedno ter povsod. Merjenje pa je mogoče izvesti brez trajne obdelave osebnih podatkov, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Uslužbenca zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta so po informacijah Televizije Slovenija (TVS) danes dopoldne poklicali k direktorju zavoda Tomiju Rumpfu na zagovor pred izredno odpovedjo zaposlitve. Med drugim naj bi mu očitali sklepanje domnevno škodljivih pogodb pri nabavah zaščitne medicinske opreme in neustrezno komunikacijo z mediji.

Letos bodo do dodatnega plačanega dne dopusta za spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan prvič upravičeni vsi zaposleni starši, tudi tisti v zasebnem sektorju. Januarja je namreč stopila v veljavo novela zakona o delovnih razmerjih, ki ureja to vprašanje. Gre za prvo spremembo t. i. delavske ustave doslej, ki ni bila usklajena na ESS.

Potem ko so delodajalci še pred kratkim tarnali nad pomanjkanjem delovne sile, so tovrstne težave marca z izbruhom epidemije covida-19 povsem splahnele, strmoglavilo je tudi povpraševanje po tujih delavcih. Še vedno je sicer prisotno v dejavnostih, kot sta gradbeništvo in kmetijstvo. Koronavirus pa ni ustavil kršitev pravic tujih delavcev.

Pandemija koronavirusa resno ogroža proizvodnjo in storitve, posledično pa delovna mesta po vsem svetu. Posebej sta na udaru turizem in avtomobilska industrija, so opozorili v Mednarodni organizaciji dela (ILO). Turizem bi se lahko skrčil do 70 odstotkov, v avtomobilski industriji pa bi lahko samo v EU delo izgubilo 1,1 milijona ljudi.

Delavski direktor Gorenja Drago Bahun se je v današnji izjavi za medije v Velenju zavzel za ohranitev čim več delovnih mest. Sprašuje se, zakaj vodstvo Gorenja ne uporabi skrajšanega delovnega časa in ukrepa čakanja na domu. Zato je zanj napovedano odpuščanje 2200 delavcev do konca leta popolnoma nesprejemljivo in temu se bodo ostro uprli.

Slovenski hmeljarji pričakujejo, da jim bodo na pomoč pri delu v hmeljiščih kmalu priskočili romunski delavci. Avtobusi, ki bi te delavce pripeljali iz Romunije, so že pripravljeni, na pristojnih ministrstvih pa potekajo še zadnja usklajevanja, je včeraj za STA povedal predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset.

Skupina Hisense Europe načrtuje množično odpuščanje delavcev, je poročala TV Slovenija. V celotni skupini naj bi bilo konec leta zaposlenih 2200 ljudi manj, od tega naj bi po besedah Gorenjevega sindikalista Žana Zebe v Sloveniji število zaposlenih znižali za 1000. Vodstvo je načrte o odpuščanju pripisalo slabi ekonomski situaciji zaradi pandemije.

Zavod RS za zaposlovanje je do nedelje zaradi posledic epidemije novega koronavirusa prejel prek 32.000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za več kot 262.000 zaposlenih. Končno število vlog bi bilo lahko sicer za desetino nižje, saj so bile številne predložene večkrat, so pojasnili na zavodu. Kot so poudarili, so podatki začasni.

Potem ko je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pred kratkim pozvala na pomoč pridelovalcem hmelja, sadja in zelenjave, ki so ostali brez tujih sezonskih delavcev, je včeraj začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delov v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Prav ta znesek pa je sprožil burne odzive.

Velenjski hotel Paka v nedeljo zapuščata še zadnji osebi, ki sta tam v karanteni. Hotel bodo nato zaprli in temeljito razkužili, v ponedeljek pa ga vrnili lastniku, družbi Hisense, je za STA povedala tiskovna predstavnica regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za Zahodno Štajersko Petra Bezjak Cirman.

Pridelovalci hmelja, sadja in zelenjave, ki so letos doslej ostali brez večjega števila tujih sezonskih delavcev, si še naprej prizadevajo pridobiti delovno silo za spomladanska opravila. Nekaj stikov z interesenti, ki so se javili na poziv kmetijskega ministrstva, so imeli, še vedno pa si predvsem poskušajo pomagati sami.

Osebe, ki bodo prišle v Slovenijo, bodo morale odslej za sedem dni v karanteno na naslovu prebivanja ali nastanitve. Tujim delavcem bo moral ustrezno karanteno zagotavljati delodajalec. Omejitve med drugim ne bodo veljale za čezmejne delavce, tovorni promet in prehod države v istem dnevu.

Osebe, ki bodo od nedelje prišle v Slovenijo, bodo morale za sedem dni v karanteno na naslovu prebivanja ali nastanitve, nato se jih bo testiralo na novi koronavirus. Tujim delavcem bo moral ustrezno karanteno zagotavljati delodajalec. Omejitve med drugim ne bodo veljale za čezmejne delavce, tovorni promet in prehod države v istem dnevu.

Združenje svetov delavcev Slovenije vlado poziva k sprejetju odloka, s katerim bi določila ukrepe proti širjenju koronavirusa, ki bi jih moral izvajati vsak delodajalec, ki bi želel nadaljevati s skupinskim proizvodnim procesom. Pristojnost presoje, ali so pogoji izpolnjeni, bi morala imeti delavska predstavništva, menijo v združenju.

Hrvaške oblasti so v petek zvečer dokončno odločile, da hrvaški dnevni migranti, ki delajo v Beli krajini in na Dolenjskem, ne bodo več smeli na delo v Slovenijo. Za prepoved so se odločili le nekaj ur po tem, ko je štab civilne zaščite karlovške županije objavil, da bodo za te dnevne migrante veljali strogi pogoji.

Vlada poziva ljudi k odgovornemu ravnanju, izolaciji in skrbi za druge. A v tej nič kaj lahki situaciji še posebej težko stisko doživljajo delavci (in njihovi svojci), ki morajo še vedno hoditi na delo, kjer so zaradi specifičnih delovnih razmer in brez vsakršne zaščite izpostavljeni potencialnemu širjenju okužb. Na uredništvo smo prejeli še eno pismo zaskrbljene bralke, katere mož si ne upa ostati doma, da ne bi izgubil službe.

Kdo je človek, ki je vodil Gorenje najdlje po ustanovitelju Ivanu Atelšku? Franjo Bobinac je bil, od kar je zasedel položaj prvega moža Gorenja, eden izmed najbolj spoštovanih, čislanih managerjev v Sloveniji.