Inšpektorji nad podjetje razvpitega Borisa Šuštarja: očitki, da z ljudmi dela kot z novodobnimi sužnji

Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić je na novinarski konferenci na ministrstvu za delo poudaril, da je ravnanje z delavci, kot ga je ta teden najprej razkrila TV Slovenija, pozneje pa so o njem v Delavski svetovalnici spregovorili tudi na novinarski konferenci, nedopustno.

Spomnil je, da so inšpektorji pri obeh podjetjih, ki sta v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja (zaradi podkupovalne afere je bil v začetku tisočletja ob položaj in tudi prostost), nadzore opravili že v preteklosti in izrekli tudi ukrepe. TV Slovenija je v torek poročala, da je šlo za kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku.

Ob novih okoliščinah, zaradi katerih je Delavska svetovalnica minuli teden na koprsko tožilstvo zoper družbi vložila tudi kazensko ovadbo, so pregled skupaj s Finančno upravo RS in policijo nadaljevali konec maja. Tudi danes od zgodnjih ur po Grlićevih besedah skupaj s policijo poteka inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij in varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji so že ugotovili, da tuji posrednik delovne sile za podjetji ni vpisan v register agencij za posredovanje delovne sile, zato bodo podjetjema prepovedali opravljanje dela s tujimi delavci. Prav tuji delavci so bili žrtve kršitev. Inšpektorji so podjetjema izrekli tudi prepoved opravljanja dela na nekaterih strojih do pridobitve ustreznih dokazil o varnosti.

Tako Grlić kot državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan sta delavce pozvala, naj pravočasno prijavijo kršitve. Juvan delavcem sporoča, da jih bodo na ministrstvu zaščitili, zato naj jih ne bo strah, da bodo zaradi prijave zopet žrtve.

Državni sekretar in glavni inšpektor za delo sta opozorila na že vrsto let prisotno kadrovsko problematiko na inšpektoratu in neustrezne finančne vire, Grlić pa je izpostavil tudi pomanjkljivo zakonodajo, saj na primer delodajalcem omogoča prirejanje evidenc o številu opravljenih ur. Juvan je napovedal tako okrepitev inšpekcijskega nadzora kot tudi zakonske spremembe za lažji pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Medijske zgodbe po njegovih besedah govorijo o tem, da gre za novodobno suženjstvo. V takšnih primerih ne gre le za kršitve delovne zakonodaje, ampak tudi osnovnih civilizacijskih norm, ki se dnevno dogajajo v državah v razvoju, očitno pa tudi v Sloveniji. "Ne moremo pa se pretvarjati, da gre za osamljen primer," je dejal Juvan. Brez ukrepanja se bodo takšne zgodbe ponavljale v prihodnje, je dodal.

"Podjetja s takšnimi praksami v Sloveniji nimajo mesta," je bil jasen in napovedal, da bodo na ministrstvu naredili vse, da se tovrstna brutalna izkoriščanja prekinejo.

Glede na do zdaj zbrane podatke in okoliščine so po Juvanovih besedah izkazani elementi za sum kaznivega dejanja prisilnega dela, ki je eden od znakov trgovine z ljudmi. Tudi to trenutno že presojajo pristojni organi pregona. Za takšno kaznivo dejanje sta ne glede na morebitno privolitev žrtve predvidena kazen od enega do 10 let zapora in denarna kazen.

Vsak delavec, za katerega obstaja tak sum, ima po pojasnilih državnega sekretarja pravico do podpore, pomoči in varne nastanitve. Če pa se izkaže, da so bili resnično podvrženi prisilnemu delu in trgovini z ljudmi, imajo prost dostop do trga dela. Juvan zato upa, da se bo za delavce iz obeh podjetij našla rešitev za drugo, dostojno delo v Sloveniji, če bodo tako želeli.

Na dogajanje v podjetjih Marinblu in Selea se je že v sredo odzval gospodarski minister Matjaž Han in ga označil za nesprejemljivega. Danes pred sejo vlade je to stališče ponovil in izpostavil, da so podjetja, ki delajo z ljudmi kot z novodobnimi sužnji, "absolutno zavržna". Gospodarsko ministrstvo bo, kot je še napovedal, sicer naložilo tržnemu inšpektoratu, da v podjetjih preveri, če je morda kaj narobe tudi v kakšnem drugem segmentu.

Na vprašanja medtem prav zdaj na novinarski konferenci odgovarjajo vodilni v podjetjih.