Zaradi globalne pandemije bi se turizem lahko skrčil do 70 odstotkov

"Kriza covida-19 uničujoče vpliva na zaposlene in delodajalce," so ta teden poudarili v ILO. Ne glede na to, da se zavedajo izjemnih izgub, ki jih beleži gospodarstvo, in da so lahko posledično izgubljena številna delovna mesta, pa v organizaciji ocenjujejo, da se lahko zaposleni ob sproščanju ukrepov za zajezitev širjenja virusa na delo vrnejo le, če je poskrbljeno za ustrezno zaščito. Skrbi jih namreč vnovičen izbruh.

"Svet se sooča z najhujšo krizo po drugi svetovni vojni," je opozorila vodja sektorskih politik pri ILO Alette van Leur. "Gospodarski vpliv pandemije bo najverjetneje resen in dlje časa trajajoč," je opozorila.

Po njenih besedah sta sicer v velikanski krizi oba dela trga dela - priliv brezposelnih je velik, povpraševanje pa majhno.

Sicer pa je pandemija najbolj prizadela turistični sektor, ki je leta 2018 k svetovnemu BDP doprinesel 3,2 odstotka in z njim povezane dejavnosti, ki so prispevale dodatnih 10,4 odstotka BDP, so izpostavili v ILO.

Turistični sektor, ki je pred letom in pol zaposloval 319 milijonov ljudi oziroma 10 odstotkov vse svetovne delovne sile, bi se lahko zdaj skrčil za 45 do 70 odstotkov.

Samo v EU naj bi izgubil okoli milijardo evrov prihodkov mesečno.

Slabo se, tako v ILO, godi tudi avtomobilski industriji, ki je trojno prizadeta. Kot je dejal vodja oddelka v organizaciji, ki bdi tudi nad to panogo, Casper Edmonds, so se morale mnoge tovarne zapreti, dobavna veriga je pretrgana, povpraševanje pa se je povsem sesulo.

To po njegovih besedah močno čuti tudi EU, kjer naj bi se kar 1,1 milijona od 2,6 milijona delavcev v avtomobilski dejavnosti lahko spraševalo, ali se bodo sploh še vrnili na delo.

Poleg tega bo imela kriza dolgotrajen negativen učinek tudi na razvoj okoljsko bolj vzdržnih prometnih rešitev.